Zlatoličje: Obudili bodo tradicijo izpiranja zlata iz Drave

Katarina Trstenjak, 23.5.2020
Slavica Pičerko Peklar

V občini Starše želijo v turistične namene obuditi čas, ko se je še aktivno izpiralo reko, iskalo delčke zlata in z njimi služilo.

V občini Starše bodo, če bo šlo po načrtih, še letos obudili zgodbe o izpiranju zlata v reki Dravi. Odobren je bil namreč njihov projekt preko Lokalne akcijske skupine LAS Zlata Drava. S tem bodo v Zlatoličju oživeli izpiralci zlata. Ideja projekta se je pilila in oblikovala že kar precej časa. Pobudnik obuditve zgodbe o zlatokopih Sandi Furek, domačin iz Zlatoličja in občinski svetnik, je podporo dobil pri županu Starš Bojanu Kirbišu in občinski upravi. Nato so projekt prijavili skupaj s Turističnim društvom Starše, Športnim društvom Zlatoličje in podjetjem Gradnje Starše.

S projektom želijo današnjim generacijam predstaviti ta delček zgodovine, predvidene so delavnice za različne ciljne skupine (šolarje, strokovnjake in splošno javnost oziroma turiste), želijo si razviti celotni turistični produkt in zgodbo razviti širše. "Namen projekta Zlata Drava je oživeti, ohraniti in prenašati na naslednje rodove kulturnozgodovinsko izročilo o izpiranju zlata v Zlatoličju," dodajajo na občini. "Sicer pa je ideja nekoliko širša, saj želimo poleg izpiranja zlata ponuditi še druge turistične dejavnosti pri nas," je dodal Furek. Prikaz izpiranja zlata bo v Zlatoličju, kjer bodo uredili tudi dostop (cesto), predvidevajo pa še postavitev opreme ob kapelici in nabavo opreme za izpiranje zlata. Skupna vrednost projekta je nekaj manj kot 41 tisoč evrov, sofinanciranje znaša nekaj manj kot 30 tisoč evrov. V Dravi je resnično še danes mogoče najti luskice zlata, čeprav ga je veliko manj kot nekoč. Tako zaradi večtisočletnega izkopavanja kot zaradi hidroelektrarn.

Nekoč veliko zlata na Dravskem polju

Prve zgodbe o najdbah zlata v dravskih naplavinah segajo že v daljno 6. stoletje pred našim štetjem. Zlato je bilo precej enostavno odkopavati, odstraniti je bilo treba le kakšnega pol metra zemlje, pod katero se je nahajala do meter in pol debela plast, v njej pa za grah velika zlata zrna. Rimljani so ga kasneje z domačini nabrali toliko, da je vrednost zlata v rimskem imperiju padla za kar tretjino.

Stalne dovolilnice za izpiranje zlata na Dravi je leta 1776 izdala cesarica Marija Terezija. Razveljavili so jih šele po drugi svetovni vojni. Med letoma 1907 in 1908 je na Dravi zlato izpiralo kar 200 posameznikov, ki naj bi iz vrhnjih plasti rečnih nanosov pridobili tudi do dvanajst kilogramov zlata na sezono. Med obema svetovnima vojnama so bili bregovi Drave razdeljeni na koncesijska polja za raziskave in izpiranje, nato je po drugi svetovni vojni iskanje zlata hitro pojenjalo.

​Primarna nahajališča zlata, ki se je skozi dolga geološka obdobja izpiralo in se odlagalo v koritu Drave, so v avstrijskih Turah. Tam se nahajajo dolge kremenove žile z zlatom, ki so dolge več sto metrov. Zlati delci se največkrat naberejo v nižjih, bolj umirjenih delih rek in na notranjih delih rečnih meandrov.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku