Življenjske lekcije Tanje Ribič: Za iskanje sreče je potrebno imeti talent

Saša Britovšek, 9.2.2020
Peter Giodani/Mgl

"Življenje je ljubezen sama," pravi Tanja Ribič, ki je pri nas ena najbolj izpostavljenih igralk in jo lahko srečamo tako na odru MGL kot tudi na komercialnih odrih, televiziji, filmskih platnih in celo slišimo v animiranih filmih. Danes je mirna in zadovoljna, srečna.

Težko si predstavljamo, da samozavest ne bi bila visoko na lestvici pomembnih lastnosti igralcev oziroma igralk. Kako se je oblikovala vaša? Kaj vam je v življenju vlilo največ samozavesti, morda celo poguma?

To je nekaj, česar mi je nekoč zelo primanjkovalo. Odraščala sem namreč z vzorcem skromnoti in samoironije, da se ne smem izpostavljati in s tem ljudi morebiti ogrožati ali spravljati v neprijeten položaj. Nekako se nisem smela kazati v najboljši luči in zato sem vedno raje sebe spustila nekoliko nižje, se naredila "blond", da ja ne bi kdo v meni videl konkurence. Nekaj časa sem lahko tako živela, potem pa sem uvidela, da moram ta vzorec ustaviti, spremeniti. Seveda ni šlo čez noč. Ni mi pomagala ne zmaga na Emi, ne odhod na Eurovizijo, ne desetin evlog, ne to, da sem videla svet ali spoznala mega zvezdnike ... Pravo samozavest mi je dalo šele to, da lahko sama stojim dve uri pred polno dvorano. In to s tekstom, ki sem ga sama napisala. Da k meni pristopijo radostni ljudje in se mi zahvalijo za lep večer, za delo, ki je plod mojega znanja, ljubezni, strasti. To mi je dalo pravo samozavest.

image
Peter Giodani/Mgl Tanja Ribič in Gregor Čušin v MGL-ovi uspešnici Trač.

Vas je igralska kariera naučila česa o vaši javni podobi?

Moja igralska kariera je neločljivo povezana z mojo javno podobo. Toliko let sem že na sceni, da sem spoznala, kako kratek spomin imajo ljudje. Vse krajši. Dobro pri tem pa je, da je to le kratek ovinek na karierni stezi.

Pa gledališče, česa vas je naučilo življenje v gledališču?

Še vedno se učim. Zato, ker je gledališče moje prvo profesionalno okolje. Tukaj se najtežje otreseš zasidranih vzorcev, takih, ki sem si jih morda na začetku napačno postavila. Vzorcev, ki jih v igralca začrta slovenska izobrazba. Ta poskrbi, da je igralec v profesionalnem gledališču premalo soudeležen ali sokreativen v procesu nastajanja projektov. Seveda je velikokrat za to sam odgovoren, saj bi v nasprotnem primeru potreboval svoje mišljenje in izrazita stališča. Včasih je pač lažje le slediti. Pravi uspeh in osebno zadovoljstvo igralca se vidi tudi v tem, kako vesel ali nevesel upokojenec je po koncu kariere. Če seveda uspe priti do upokojitve. Skratka, to se vidi po tem, če pride še kaj naokoli v svojo gledališko hišo, kot gledalec ali pa kot sodelavec v kakšnem projektu. 

Ste za katero od vlog, ki ste jih igrali, še posebej hvaležni? Kaj vam je dala?

Izpostavila bi Pigmaliona, še po dvajsetih letih ga ljudje niso pozabili. Še se spomnijo in mi kdaj kaj pišejo o tisti vlogi. Pa seveda vloga v Traču, za katero sem neizmerno hvaležna pokojnemu Gašperju Tiču. Ti dve vlogi sta me v profesionalnem gledališču mogoče najbolj radostili in verjetno tudi zaznamovali, če rečem neskromno - sta odzvanjali. Predvsem pri občinstvu.

image
Osebni Arhiv Tanje Ribič Tako ti je, mala je stand up muzikal, katerega avtorica je Tanja Ribič sama in pravi, da ji prav takšni projekti vlijejo največ samozavseti.
Pravi uspeh in osebno zadovoljstvo igralca se vidi v tem, kako vesel ali nevesel upokojenec je po koncu kariere. Če seveda uspe priti do upokojitve.

Kaj vas je življenje naučilo o sreči? Ste jo skozi različna življenjska obdobja doživljali različno?

Da, različno, seveda. Vsa ta obdobja posamezniku odstirajo vrata do novih spoznanj. Vedno greš višje in višje, a to se ti mora ljubiti, tudi brskati po sebi je treba, kar pa tu in tam boli. Ta višina nam daje zdravo distanco in razgled. V mladosti gledaš bolj na osrečevanje v dogodkih, trenutnih zadovoljstvih, kasneje se zavedaš, da je pomembno stanje sreče. Zanj pa so potrebni čas, izkušnje in ta vzpon ... Sama sem dokaj kmalu ugotovila, da je za iskanje sreče potrebno imeti talent, pa tudi takšno strukturo osebnosti. Tako kot pri ostalih stvareh, tudi tukaj namreč sam talent ni dovolj. Potreben je trud, delona sebi. Najtežje je preseči

zasidrane vzorce, ki ovirajo pot do sreče. 

Sama sem bila recimo nepopisno vesela, ko sem bila sprejeta na igralsko akademijo. Takrat se mi je to zdela največja sreča. Ampak mnogim igralcem, ki so bili sprejeti na akademijo, verjamem, to ni prineslo sreče. Pri meni je bila to neka trenutna sreča, a je s seboj prinesla različne posledice, tudi boleča razočaranja.

Ob sreči se nas dotakne hvaležnost, kaj vas je življenje naučilo o hvaležnosti?

Bojim se, da to ne velja za vse. To je samo pri dovolj ozaveščenih ljudeh. Mislim, da hvaležnost ni posledica sreče, je pogoj za srečo. Jaz rada rečem, poudarjam, da je hvaležnost mati radosti. In tudi to je meni izziv. Rek, da je sreča v malih stvareh, postaja floskula, vendar drži. Če si hvaležen za to, kar imaš, se ti bodo odvijale lepe stvari. Dobro nas povezuje z dobrim. 

image
Mgl Tanja s svojo družino: Đurom, Zalo in Leno.
 
Verjamem, da ni naključje, da sva midva skupaj in vesolje naju je združilo zato, da sva postala boljša človeka. Drug drugega dopolnjujeva in tudi "brusiva".

Ste mama dveh deklet. Kaj opažate, kako uspešni sta vzgoja in dober zgled, z obzirom na okolje, v katerem mladi danes odraščajo?

Danes je pri mladih to morda težje, kot je bilo včasih, ker so izjemno izpostavljeni motnjam pozornosti. Svetu vlada trend kapitalizma in teženj elit, ki se trudi ljudem usmerjati pozornost in prati možgane. To je pa predpogoj za depresijo in apatijo. A po drugi strani vidim pri svoji Zali, da je izjemno napredna in duhovno bogata. Toliko knjig mislecev je že osvojila, toliko modrosti ponotranjila, da včasih že ona meni svetuje. A ob tem vem, da če se jaz sama ne bi ozirala v to duhovno smer, se tudi ona ne bi začela. 

Kaj vas je življenje naučilo o ljubezni?

Daj je življenje ljubezen sama. Ne smemo je zamenjati s trenutno fascinacijo ali zaljubljenostjo. Gre za harmonijo, ki pa je lahko pristna tako v pojavnem kot tudi metafizičnem svetu.

In kaj vas je pomembnega naučila vaša ljubljena oseba, vaš Branko, za kaj ste mu hvaležni?

En drugega sva učila. Verjamem, da ni naključje, da sva midva skupaj in vesolje naju je združilo zato, da sva postala boljša človeka. Drug drugega dopolnjujeva in tudi "brusiva".

Kaj bi položili na dušo mladi Tanji Ribič, če bi jo danes srečali?

Ne boj se, saj znaš, bi ji rekla ... Saj znaš in veš!

image
Mgl Tanja Ribič v Mestnem gledališču ljubljanskem igra v predstavi Za narodov blagor, ki je premiero doživela 9. januarja.
Anketa

Ali ste pozimi telesno aktivni?

Sudoku