Zimzeleni na Pokljuki

Elica Brelih, 4.7.2019
Sonja Zalar Bizjak

Naš zadnji polletni pohod je bil zaradi vročinskega vala sprehod po obsežnih pokljuških gozdovih, kjer je veliko sence in dober zrak.

Vitke in visoke smreke so prave lepotice, ki pokrivajo velik del planote. Ponekod pa se za temnimi smrekovimi sestoji prikažejo pastirske planine z enostavnimi lesenimi kočami, kjer se v poletnih mesecih pase živina. Čez planoto je speljanih veliko gozdarskih cest, po katerih se da lagodno sprehajati, pa tudi zaiti. Vse to ponuja Pokljuka.

image
Željko Jadanić Na Pokljuki nas je dočakalo sveže jutro.
image
Sonja Zalar Bizjak Na robu gozda se nam je odprl pogled na planino Zajavornik.
image
Sonja Zalar Bizjak Planina Zajavornik je obsežna planina, čeznjo vodi pot proti Blejski koči na Lipanci in naprej na Debelo peč.

Krenili smo proti planini Zajavornik (na zemljevidih Javornik) in zadihali s polnimi pljuči. Malo pred planino smo na predelu, ki ga je uničil vetrolom, pomagali iskalki ključev pregnati skrb, ker smo jih našli mi in spravili. Že od daleč smo ugotovili, da nekaj išče. Zelo vesela se nam je zahvaljevala in razložila, kaj se je na tem delu zgodilo z gozdom, ki ga ni več.

Še klanček po pekočem soncu in že smo bili na prostrani planini Zajavornik, od koder se je odprl pogled na verigo gora od Viševnika do Debele peči. Nekaj pastirskih hišk je spremenjenih v vikende, a planina je živa. Pohodnikom v sirarni postrežejo z okusnim kislim mlekom, pa tudi s sirom.

image
Sonja Zalar Bizjak Na zahodu se nad planino dvigajo Viševnik, Mali Draški vrh in Selišnik.
image
Sonja Zalar Bizjak Skupinska slika za spomin na obisk planine Zajavornik.
image
Sonja Zalar Bizjak Kljub hoji po gozdnih cestah smo opazovali značilnosti gozda.

Kmalu smo prišli na makadamsko cesto, ki pelje proti spomeniku Pri rupah ali Mrzlemu studencu. Zavili smo proti območju Pri rupah in občudovali bogate smrekove gozdove, ki vabijo tudi iskalce gob in borovnic. Dovolj časa je bilo za izmenjavo mnenj o praznovanju 15 letnice delovanja skupine.

Kmalu smo bili pri partizanskem spomeniku, od koder je najbližji pristop do Blejske koče in si privoščili počitek v hladni senci.

Prav takrat je prikolesarila skupina otrok, pravih dobro opremljenih kolesarjev z dvema vodnikoma. Postavili smo se v špalir in jih pozdravili z glasnim spodbujanjem in ploskanjem. Doživetje za njih in za nas.

Lahko bi nadaljevali do Rudnega polja, a smo se odločili za levo krajšo pot, do Rudne doline in glavne ceste, kjer nas je počakal naš zvesti Miha s svojim oranžnim lepotcem.

image
Sonja Zalar Bizjak Gob še ni bilo, so pa cvetele brusnice.
image
Željko Jadanić Sonce je bilo že visoko nad nami, a je bila temperatura v primerjavi z dolino zelo prijetna za hojo.

Zatrnik pa je točka, ki se ji nismo mogli odreči. Tu smo se odžejali, ohladili in najedli.

Zadovoljni, da se nismo pregreli, smo si zaželeli prijetne počitnice in veselo snidenje na prvem jesenskem pohodu.

Vsem pohodnicam in pohodnikom želimo še naprej veliko užitkov ob druženjih in varen korak, koder koli bodo hodili.

Anketa

Koliko knjig preberete na leto?

Sudoku