Zimska zaščita okrasnih rastlin

Strokovnjaki agronomi Kluba Gaia, 26.12.2019
Klub Gaia

Rastline, občutljive na mraz, moramo zaščititi pred hladnim vetrom in nizkimi temperaturami.

Nizke zimske temperature niso prijazne do ljudi, še toliko manj pa do rastlin, posebno, če so posajene v lonce. Odvisno od tipa rastline je potrebna zaščita že, če je več kot en dan na meji zmrzovanja. Če imamo prostor, jih prenesemo v varno zavetje zidov.

Zimsko zaščito na vrtu v hladnejših krajih potrebujejo mediteranske rastline, kot so: oljka, citrusi, lovor, rožmarin, žajbelj, oleandri ter fuksije, vrtnice in zelišča. Mlajše ko so rastline, bolj so občutljive.

image
Klub Gaia

Posodovke na prostem

Največ prostora za prezimovanje potrebujejo posodovke. Pozimi vegetirajo v bolj ali manj ugodnih prostorih in izgubijo liste. Spomladi se začnejo obraščati, poleti zažarijo, jeseni, ko so najlepše, pa jih moramo že pospraviti na toplo. Včasih je bilo za posodovke dobro poskrbljeno. Vse mestne hiše so imele razkošne shrambe, v katerih so prezimovali citruse, fige, granatna jabolka, lovor, leoncijo, mirto, oleander in rožmarin.

Pred slano v zaščiten prostor preselimo še: lovor, oleander, evkaliptus, banksijo, afriško lilijo, agavo, kamelijo, bananovec, mandevilo. V zadnjem času so se jim v loncih pridružile še rantonetijeva krompirjevka, kasija, plumbago, bugenvilija, tibouhina in kladivnik. Vse te rastline preživijo zimo pri temperaturi okrog 10 ° C na neogrevanem, zračnem in suhem mestu. Modro lilijo ali agapantus in krviko prestavimo v hišo v zmerno topel prostor s približno 15°C .

Rastlinam v cvetličnih loncih, ki prezimujejo na prostem, moramo zaščititi spodnji del, ki je v zemlji, dobrodošlo je zaščititi tudi nadzemni del. Rastline v manjših cvetličnih posodah potrebujejo temeljitejšo zaščito. Lahko jih skupaj s sadilnim loncem postavimo v večje lonce, vmesni prostor pa zapolnimo z lubjem, zemljo, mahom, vejicami, žagovino...lonec ovijemo s folijo z zračnimi mehurčki, s tkanino iz bambusovih vlaken ali jute, za dekoracijo pa še povežemo s trakom iz jute. Vmesni prostor tudi lahko napolnimo s slamo ali drugim suhim materialom. Več zraka ko bo v vmesnem prostoru, enakomernejša bo temperatura. Zgornjo plast pokrijemo z zastirko iz lubja, sekancev, vejic itd. Nadzemni del rastline najboljše zaščitimo, če rastlino ovijemo z zimskim flisom, ki prepušča svetlobo in vlago in hkrati rastlino zaščiti pred zimskim soncem. Pri drevesnih oblikah, kot so palme, je pomembno veje stisniti skupaj in zaščititi sredinski del rastlin.

Za zaščito pred mrazom, ki prihaja iz hladnih tal, pozimi vse posode z rastlinami dvignemo od tal na nogice iz gline ali kamna ali podstavimo stiropor in po možnosti postavimo v zavetje. Najslabše je, če se betonska tla čez dan pregrejejo, ponoči pa zmrzuje, zato je posode bolje imeti na zemlji kot na ploščicah.

Zalivanje

Vedno zelene rastline tudi pozimi oddajajo vodo, zimsko sonce pa to lahko le še pospeši, da se rastline brez zalivanja pozimi lahko posušijo. Skromno zalivanje pa je priporočljivo v dneh, ko ni zmrzali in raje sredi dneva. V deževnih obdobjih odlivamo odvečno vodo, vedno zelene posodovke zalivamo občasno tudi pozimi v dnevih, ko ne zmrzuje. Zaradi stresnih klimatskih razmer je vodi za zalivanje dobrodošlo dodati Tudi če so rastline zavarovane, vedno otresamo sneg, da se veje ne upognejo ali zlomijo.

Upoštevati moramo zahteve rastlin

Pri prezimovanju moramo upoštevati različne toplotne zahteve posameznih rastlin, a večina potrebuje svetlo in zračno mesto s temperaturami nad 10 °C. Tistim, ki jim ne nudimo optimalnih pogojev za prezimovanje, hitro porumenijo in odpadejo listi. V ogrevanem stanovanju na svetli okenski polici lahko prezimujemo: okrasno koprivo, pokončno moljevko, dipladenijo, akalifo, streptokarp in drobnocvetni mleček. Toplotno najmanj zahtevni pa so: nagelj, ozkolistna zvončnica in rožmarin. V prezimovališče jih pospravimo šele, ko se temperatura spusti 7 do 8 °C pod ledišče. Potrebujejo svetlo in zelo hladno mesto.

Zimska oskrba rastlin

Večini sezonskih rastlinam v jeseni pred prezimovanjem lahko močno skrajšamo poganjke. Nato jih temeljito očistimo, odstranimo vse odcvetele cvetove in odmrle liste. V hladnem prezimovališču zadošča zalivanje enkrat mesečno. Vse, ki so shranjene na toplejših mestih, oskrbujemo pogosteje. Ves čas prezimovanja vzdržujemo rahlo vlažen substrat. Vso zimo skrbimo za rastlinsko higieno, saj tako preprečimo pojav sive plesni. Na škodljivce bodimo pozorni že v jeseni, ko nastopi čas za selitev na toplo. Rastline pred shranjevanjem temeljito pregledamo. V kolikor na rastlinah v shrambi opazimo spremembe, temeljito pregledamo vzroke. Pri visoki zračni vlagi ob ustrezni temperaturi lahko pride do pojava glivičnih bolezni. Če pa s sabo na prezimovanje rastline prinesejo škodljivce, jih v stanovanjskih prostorih zelo težko zatremo, najboljše pa da takrat uporabimo naravna kontaktna sredstva.

image
Klub Gaia
Anketa

Ali načrtujete, da boste v letošnji poletni sezoni obiskali Hrvaško?

Sudoku