Ženske se zlahka starajo s kavča

NR, 13.2.2019
Canstockphoto

Ali boste nekoč dočakali zavidljivih 90 let ali ne, je odvisno od vaše telesne teže in višine, od tega, koliko ste fizično aktivni in katerega spola ste.

T o je po poročanju spletnega portala CNN razkrila nova raziskava, objavljena v medicinski reviji BMJ. Pokazala je, da so ženske, ki živijo vsaj 90 let, v povprečju višje in se od dvajsetega leta naprej zredijo manj od drugih. Čeprav raziskovalci niso opazili podobne povezave pri moških, se je pri njih bolj poznal pozitiven učinek fizične aktivnosti kot pri ženskah.

Visoke, lahke in ne preveč zagnane

Študija je le opazovalna in zato ne pojasnjuje vzrokov za rezultate, a so ti kljub temu zanimivi, saj namigujejo, da se zdravje moških in žensk različno odziva na indeks telesne mase (ITM), višino in športno udejstvovanje, meni epidemiolog David Carslake, višji znanstveni sodelavec na univerzi Bristol, ki sicer ni sodeloval v raziskavi. Indeks telesne mase je mera, ki jo dobimo tako, da telesno težo v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih, in se uporablja za okvirno določanje prehranjenosti osebe.

image
Canstockphoto

Preučevali 7000 Norvežanov

Leta 1986 so več kot sedem tisoč Norvežanov, tako moških kot žensk, starih od 55 do 69 let, v okviru raziskave vprašali, kako visoki so, koliko tehtajo in koliko so tehtali, ko so bili stari 20 let. Udeleženci so raziskovalcem zaupali tudi podrobnosti o svoji fizični aktivnosti; med drugim so navedli, da sprehajajo psa, vrtnarijo, delajo okoli hiše, hodijo in kolesarijo do službe ter se ukvarjajo s športom. Sodelujoče so nato razvrstili v skupine glede na to, koliko časa so bili dnevno fizično dejavni: manj kot 30 minut, od 30 do 60 minut ali 90 minut in več.

Skupine so spremljali do smrti oziroma do dopolnjenega 90. leta. Od 7807 udeleženih v raziskavi je takšno starost dočakalo 433 moških in 994 žensk. Znanstveniki so upoštevali tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na dolžino življenja, na primer kajenje in pitje alkohola.

image
Epa Richard Overton je zaslovel s svojo starostjo.
Japonec 113, Američan 112
Na Japonskem je 20. januarja letos umrl Masazo Nonaka z otoka Hokaido, ki je glede na Guinnessovo knjigo rekordov s 113 leti veljal za najstarejšega živečega moškega na svetu. Nonaka se je rodil julija 1905 in 10. aprila lani postal najstarejši živeči moški. Zadnje mesece življenja si je ure krajšal z uživanjem v vroči kopeli, gledanjem suma na televiziji in s sladkarijami, so povedali člani njegove družine.
Konec decembra lani pa je pri 112 letih teden umrl najstarejši Američan Richard Overton. Zaradi statusa najstarejšega Američana je v zadnjih letih postal svojevrsten zvezdnik; bil je veteran iz druge svetovne vojne. Na njegov 111. rojstni dan so v njegovem domačem Austinu po njem poimenovali avenijo. Zadnja leta je preživljal na svoji verandi, kadil cigare in pil kokakolo s šilcem viskija.

Telesna teža in višina ter telovadba so imele glede na spol kandidatov zelo različne učinke. Ženske, ki so pri dvajsetih letih tehtale manj in so se med staranjem manj zredile, so v povprečju živele dlje od težjih žensk. Ključni dejavnik je bila višina: verjetnost, da bodo preživele do devetdesetega leta, je bila pri ženskah, visokih več kot 175 centimetrov, za 31 odstotkov višja kot pri ženskah, nižjih od 160 centimetrov.

Niti telesna teža niti višina pa nista vplivali na moško življenjsko dobo, medtem ko je raven telesne aktivnosti igrala večjo vlogo. Moški, ki so aktivno preživeli vsaj 90 minut na dan, so imeli za 39 odstotkov višjo verjetnost, da dočakajo devetdeseti rojstni dan, v primerjavi z moškimi, ki so se gibali manj kot 30 minut. Poleg tega se je z vsakimi nadaljnjimi 30 minutami verjetnost povečala za dodatnih pet odstotkov.

Med mitom in resničnostjo
- Leta 2007 je umrla domnevno najstarejša ženska na svetu Sarhat Rašidova iz ruske republike Dagestan - v 131. letu starosti.
- Pričakovana življenjska doba na svetu se je v zadnjega pol stoletja zvišala za 20 let.
- V Sloveniji se je življenjska doba v zadnjih 30 letih zvišala za devet let.
- Najsrečnejši narodi (Skandinavci) ne odstopajo po življenjski dobi.
- Moški po vsem svetu v povprečju umirajo mlajši kot ženske, v Slovenija sedem let manj.

Drugače je bilo pri ženskah: pri tistih, ki so bile aktivne več kot 60 minut na dan, je bila verjetnost, da živijo 90 let, zgolj 21 odstotkov višja kot pri tistih, ki so temu namenile le 30 minut na dan ali manj. Za razliko od moških ženske niso imele koristi od dodatne telovadbe. Raziskovalci so celo odkrili, da optimalna mera dnevnega gibanja za ženske znaša 60 minut.

Daljšanje življenjskih dob se upočasnjuje

Pričakovana življenjska doba se po večini sveta daljša, toda nedavne raziskave so pokazale, da se ta trend v nekaterih razvitih državah upočasnjuje. V Združenih državah Amerike se je v zadnjih letih povprečna življenjska doba celo skrajšala. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA so za padec krive predvsem smrti zaradi prevelikih odmerkov drog, glavni vzroki smrti pa ostajajo nespremenjeni: srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in možganske kapi so trije izmed najpogostejših vzrokov smrti in ravno na pojav teh bolezni občutno vplivata prevelika telesna teža in pomanjkanje gibanja.

"Sedaj vemo, da prekomerna telesna teža in sedeč življenjski slog škodita zdravju," opozarja Carslake. "Raziskave, kot je ta, ki proučujejo takšne povezave in preverjajo, do katere mere veljajo za različne skupine, bodo čedalje bolj pomembne." 

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku