Ženske: Nizke pokojnine in revščina

Tanja Fajnik Milakovič, 29.3.2019
Profimedia

V Sloveniji imajo ženske za tretjino nižje pokojnine od moških. Pokojninski sistem je le pokazatelj neenakosti med spoloma, ki se nalagajo vse življenje.

Pokojnine žensk v Sloveniji so v povprečju za slabo tretjino nižje od pokojnin moških. Razlika med pokojninami v Sloveniji je sicer manjša kot v celotni EU, kjer ženske v povprečju prejemajo celo za okoli 40 odstotkov nižje pokojnine od moških. In kaj vpliva na to? Dejstvo, da je v primerjavi z moškimi manj žensk zaposlenih, če so, pa delajo manj ur in manj let, poleg tega za svoje delo prejmejo tudi manjše plačilo.

Neplačano delo žensk se ne pozna v denarnici

V številnih članicah EU so razlike v pokojninah med spoloma velike, v 17 državah presegajo ali dosegajo 30 odstotkov. Dva primera največje razlike v pokojninah med spoloma sta Luksemburg (razlika znaša 47 odstotkov) in Nemčija (44 odstotkov). Na drugi strani je razlika v pokojninah najmanjša v Estoniji (štiri odstotke) in na Slovaškem (osem odstotkov). Študija, ki so jo opravili v Bruslju, je tudi pokazala, da zakonska zveza in materinstvo povečujeta razlike v pokojninah med spoloma. Razlike za samske ženske, čeprav so še vedno velike in v povprečju znašajo 17 odstotkov, so namreč vendarle manjše.

Zaradi prevzemanja skrbi za otroke in ostarele starše so ženske manj angažirane na trgu dela

Tako ne preseneča podatek, da so tudi pri nas tveganju revščini najbolj izpostavljene starejše ženske, ki živijo same. Revna je vsaka tretja samska starejša ženska, čeprav je zaposlenost med ženskami v Sloveniji bila in je še vedno med najvišjimi v Evropi. Sicer pa je večina revnih starejših žensk imela vse življenje nizko plačo in ima posledično tudi nizko pokojnino. Pokojninski sistem namreč odraža neenakosti, ki se nalagajo vse življenje. Mnoge starejše ženske, ki imajo danes nizke pokojnine, so ostale doma, skrbele za družino, negovale partnerjeve in svoje starše, jemale bolniške dopuste za nego družinskih članov ali celo niso bile polno zaposlene, kar pomeni, da so ob upokojitvi imele krajšo delovno dobo in nizko osnovo za odmero pokojnine. Navkljub temu, da so opravile veliko za družino in družbo koristnega, a neplačanega dela, se jim to na stara leta ne pozna v denarnici. Primorane so životariti z nizkimi pokojninami, ker nimajo pogojev za višjo.

Pri ženskah je namreč še vedno značilno, da morajo v celotnem življenju za nekoga skrbeti. Najprej za otroke, po tem za starše, pa vnuke in na koncu običajno še za partnerja, dokler nazadnje ne ostanejo same.

Nič več pozitivne diskriminacije, pri upokojevanju enakopravnost

"Zaradi prevzemanja skrbi v družini so velikokrat tudi manj angažirane na trgu dela, kar pomeni manj možnosti napredovanja, nižje dohodke, manj možnosti varčevanja za starost. Poleg tega živijo dlje kot moški in pogosto ostanejo na starost same. In vse to pripelje do revščine starejših žensk. Socialne politike so premalo občutljive za ta dejstva. To lahko vidimo tudi pri pokojninski zakonodaji, ki se spreminja tako, da se ukinjajo pozitivni ukrepi za ženske, ki so bili v preteklosti kompenzacija za obsežno neplačano delo žensk v času celega življenja," pojasnjuje dr. Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta.

image
Andrej Petelinšek Če bodo po novem morale ženske tako kot moški delati 40 let ali do 67. leta starosti, to pomeni, da bodo morale za pokojnino delati 14 let več, kot so leta 1992.
 
Ob štirih otrocih pustila službo
Mira danes prejema le 207 evrov pokojnine na mesec. Po srednji šoli se je pri 19 letih zaposlila in delala 17 let. "Ko sem po dveh hčerkah rodila še dvojčka, sem se odločila, da pustim službo in skrbim za otroke. Moja plača v trgovini ni bila visoka, doma pa smo imeli tudi nekaj zemlje in dela je bilo več kot dovolj. Mož je dobro zaslužil in nič nam ni manjkalo, čeprav smo živeli skromno. O službi sploh nisem več razmišljala. Otroci so odrasli, potem je zbolel mož in so ga invalidsko upokojili. Njegova pokojnina je nizka, moja za 17 let pokojninske dobe pa še nižja. Ne vem sicer, kakšno pokojnino bi imela, če bi ostala v službi, a zagotovo bi imela več. Dokler sva še oba, nekako gre, čeprav morava skrbno obrniti vsak evro."

Če bodo po novem morale ženske tako kot moški delati 40 let ali do 67. leta starosti, to pomeni, da bodo morale delati 14 let več (moški pa devet let več) za pokojnino, kot so leta 1992. Takrat so se namreč še lahko upokojevale pri 53 letih in s 35 let pokojninske dobe (moški pri 58 letih in s 40 let pokojninske dobe). Tako imenovane pozitivne diskriminacije za ženske pri upokojevanju ni več. Ostaja le še možnost znižanja starosti na račun skrbi za otroke. Med predlaganimi aktualnimi spremembami pokojninske zakonodaje pa je tudi možnost, da bi ženska lahko izbirala med znižanjem starosti ali višjo pokojnino. Za vsakega otroka bi dodatno dobile 1,25 odstotka pokojnine več, a največ za tri otroke.

Ker ženske vedo, kako so obremenjene z delom doma, pogosto prav zaradi tega zavestno sprejmejo nižja delovna mesta, so zadovoljne s slabše plačanimi službami, se odločajo za to, da ne napredujejo, čeprav imajo višjo izobrazbo kot moški. Pokojninski razkorak med ženskami in moškimi v Sloveniji je tudi zato občutneje višji kot plačna vrzel med spoloma. Velik problem, ki prispeva k revščini starejših žensk, pa predstavljajo tudi podcenjeni, slabo plačani feminizirani poklici. Na žalost je veliko teh poklicev v javnih službah, medicinsko osebje, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, učiteljice. Gre za poklice, ki so izrednega pomena tako za dobrobit družbe kot družine. Čeprav poklici, ki imajo v svojem načelu dela skrb ali vzgojo, nimajo nikakršne zveze z domnevnimi ženskimi lastnostmi in absolutno ne pripadajo bolj ženskam, saj so tako ženske kot moški lahko dobri vzgojitelji, učitelji ali negovalno osebje v bolnišnicah, domovih za ostarele. Enako dobro, kot so lahko ženske direktorice bolnišnic, ravnateljice in menedžerke v pomembnih, velikih podjetij.

Vabljeni k sodelovanju
V podjetju Večer smo se v sodelovanju s Sekcijo za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije, ki deluje pri Socialni zbornici Slovenije, že drugo leto odločili, da v marcu na več načinov pomagamo materinskim domovom po Sloveniji. Majhne ali velike pozornosti, ki bodo zagotovo pričarale velike nasmehe, lahko do konca marca podarite tako, da na 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo ZENSKE5 in prispevate pet evrov. Denar lahko tudi nakažete na TRR z naslovom Socialna zbornica Slovenije, Sekcija za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana, IBAN SI 56 0201 0001 8187 078, Ljubljanska banka, sklic: SI 00 110. V Mercatorjevih in Sparovih trgovinah po Sloveniji lahko donirate tudi higienske potrebščine, trajna živila, igrače, družabne igre ... Akcijo je podprla Generali zavarovalnica.
Več si lahko preberete na naši spletni strani www.meseczensk.com.
Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku