Zdravilišča prihodnosti

Barbara Gavez Volčjak , 10.9.2018
Shutterstock

V slovenskih naravnih zdraviliščih bi se lahko usmerili v rehabilitacijo nevroloških bolnikov, meni asist. mag. Klemen Grabljevec.

Sociologi in zdravstveni delavci že nekaj časa opozarjajo na dejstvo, da se v Sloveniji, tako kot v večini razvitega sveta, povprečna starost prebivalstva zvišuje. To je seveda posledica tega, da živimo dlje in da se rojeva manj otrok kot nekoč. Staranje prebivalstva pa s seboj prinaša nekatera druga zdravstvena dejstva. Vedno več bo bolnikov z neozdravljivimi kroničnimi napredujočimi nevrološkimi boleznimi, kot so multipla skleroza, parkinsonova bolezen, amiotropna lateralna skleroza in druge. Zaradi napredka zdravstvene tehnologije in industrije, denimo genskega inženiringa ali zdravljenja z matičnimi celicami, bo v prihodnosti tudi razvoj teh in podobnih bolezni mogoče upočasniti, bolnikom pa omogočiti dolgo in kakovostno življenje.

Obenem sodobne metode in materiali v kirurgiji hrbtenice omogočajo tudi boljše zdravljenje in rehabilitacijo celo po hudih možganskih poškodbah, kot so poškodbe v nesrečah ali možganska kap, tumorji možganovine ali hrbtenjače. Tudi te nenadno nastale okvare imajo za bolnike in njihove sorodnike ali skrbnike trajne oziroma kronične posledice.

Rehabilitacija v ustreznem okolju

Asist. mag. Klemen Grabljevec, zaposlen v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS, je prepričan, da se bodo zato na področju rehabilitacijske medicine povečale potrebe po rehabilitaciji nevroloških bolnikov. “Trenutne zmožnosti bolnišnične in ambulantne obravnave bolnikov z nevrološkimi okvarami v Sloveniji že zdaj ne zadoščajo razmeram, v bližnji prihodnosti pa bo stanje dejansko kritično,” meni Grabljevec. Po njegovem mnenju bi bilo z vidika javnega zdravstva koristno, če bi se v Sloveniji za rehabilitacijo nevroloških bolnikov usposobila naravna zdravilišča, ki jih imamo pri nas zaradi naravnih danosti kar precej. Ustanove, ki bodo lahko ponudile kakovostno rehabilitacijo nevroloških stanj, po prepričanju sogovornika ne bodo imele težav s popolnitvijo svojih kapacitet. Poleg bolnikov, ki jim bo zdravljenje plačal Zavod za zdravstveno zavarovanje, pa bodo lahko svoje storitve ponudile tudi bolnikom iz Slovenije in tujine, ki bodo pripravljeni za kakovostno in sodobno rehabilitacijo plačati sami.

image
Shutterstock Rehabilitacija po sodobnih smernicah tudi nevrološkim bolnikom omogoča kakovostno življenje.

Za čim bolj kakovostno življenje

Predvsem se je treba zavedati, opozarja Grabljevec, da so zahteve in prioritete bolnikov povezane s posebnostmi njihovih nevroloških okvar in bolezni. Pri njihovi rehabilitaciji je zato potreben drugačen pristop kot denimo pri obolenjih in poškodbah mišično-skeletnega sistema. “Bolezni nevrološkega sistema zahtevajo celosten multidisciplinarni pristop specialno izobraženih strokovnjakov za nevrološka obolenja, predvsem pa je treba upoštevati neminovno (bolj ali manj izraženo) kognitivno prizadetost bolnikov z okvarami in poškodbami možganovine. Bolniki z nevrološko okvaro potrebujejo prilagojeno in običajno dražjo opremo za rehabilitacijo, več časa in predvsem individualno obravnavo. Vse to pa je povezano z drugačno organizacijo dela in tudi večjimi stroški zdravljenja,” pojasnjuje sogovornik. Dodaja pa, da ima tudi rehabilitacijska medicina svoje omejitve, ki izhajajo iz tako imenovanega naravnega poteka bolezni, kar Grabljevec imenuje “biološka bariera”. Ta omejitev ne dovoljuje funkcionalnega izboljšanja kljub intenzivnim ukrepom rehabilitacijske medicine. “V takem primeru (slej ali prej) nastopi trenutek, ko strategija rehabilitacije ni več usmerjena v izboljšanje stanja bolnika, ampak v prilagajanje njegovega okolja in zagotavljanje ustrezne pomoči in dostojanstvenega bivanja,” razlaga Klemen Grabljevec.

Razvoj slovenskih naravnih zdravilišč v sodobne rehabilitacijske centre, v katerih bi rehabilitacijo izvajali po sodobnih smernicah, z ustrezno opremo in predvsem ustrezno usposobljenimi strokovnjaki, bi tako po mnenju sogovornika omogočal dostojanstveno in kakovostno življenje tudi bolnikom z resno nevrološko okvaro. Kakovost preživetja po težki poškodbi ali bolezni je namreč po njegovem prepričanju prav tako pomembna kot samo preživetje. Zagotavljanje preživetja brez zagotovitve dostojnega življenja po preživetju pa je neetično in ni vredno sodobne socialne družbe, med katere se, upa Klemen Grabljevec, prišteva tudi Slovenija.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku