Zdrava starost v mestih: Gibanje in vrt na balkonu kot pika na i kakovostni prehrani

P.K., 1.7.2020
Profimedia

Nacionalne in tuje študije kažejo, da prehranske in gibalne navade starejših pogosto niso v skladu z novejšimi priporočili. S ciljem osveščanja starejših o uravnoteženi prehrani, motiviranju k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje je nastal projekt ZDRAVKO, ki je povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana.

Z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko v telesu upočasnimo nastanek določenih sprememb in izboljšamo svojo kakovost življenja. Cilj starejših je ohraniti čim večjo funkcionalno neodvisnost, ta pa lahko neposredno ugodno vpliva na kakovost življenja v starosti. Uravnotežena prehrana varuje organizem pred podhranjenostjo in čezmerno hranjenostjo ter posledično zmanjša možnost za pojav zdravstvenih težav. Zmanjša lahko tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka.

Kar starejšim pogosto primanjkuje, je pravo znanje, kako to doseči. Zaradi odtujenih odnosov se pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane. Naša skupna naloga je, da te ovire premagamo, tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja, poudarjajo s projektom Zdravko.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt ZDRAVKO: Medgeneracijsko sodelovanje starejših in študentov v praksi

Projekt je nastal s ciljem osveščanja o uravnoteženi  prehrani, motiviranju starejših k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje, povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana. "Ob zaključku projekta lahko rečemo, da so starejši bogatejši za nova znanja, študenti pa za življenjske izkušnje, kar najbolje opiše njihova izjava: Veliko dela in znanja smo vložili, a hkrati smo zelo veliko dobili. Navdušeni smo. Žal nam je, da je že konec. Želimo si še več takšnih priložnosti!" pravi doc. dr. Tanja Pajk Žontar z Biotehniške fakultete UL in vodja projekta Zdravko.

Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. "Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost tudi v starejših letih prispevata k boljši mentalni zmogljivosti starejših, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkost," poudarja Pajk Žontarjeva. Ob tem opozarja na določene fiziološke, patofiziološke, socialne in psihološke ter socialno ekonomske spremembe v starejših letih, zaradi česar se spremenijo potrebe starejših po energiji in nekaterih hranilih.

Gibanje naj bo rutina, vrt na balkonu ali terasi pa pika na i kakovostni prehrani.
image
Profimedia Urejanje vrtička na balkonu ali terasi naj postane hobi, s katerim lahko izboljšamo svoje prehranske kot gibalne navade.

Starejši potrebujejo podporo in konkretne nasvete

Študenti so tekom projekta starejše prek informacij in konkretnih nasvetov ter praktičnih znanj seznanili s kakovostnimi in priporočljivimi prehranskimi izbirami glede na njihovo starost in zdravstvene posebnosti. S pomočjo odgovorov na vprašalnik so ovrednotili prehranske navade starejših in jim svetovali, kako te izboljšati. "Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je, da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje, počutje ter da jim teh nasvetov preprosto manjka," so po končanem osebnem svetovanju povedali študenti.

Med pandemijo so osebna svetovanja s starejšimi izvajali preko telefona. Pogovarjali so se o pomenu preudarne izbire živil, njihovih osebnih prehranskih navadah, telesni dejavnosti in mestnem vrtnarjenju. "Preko osebnih svetovanj smo krepili medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer je prenos znanja potekal od študentov na starejše, neposredno pa tudi od starejših na študente, saj so v projektu sodelovali vitalni posamezniki, ki so aktivni tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani," je povedala Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Kot pojasnjuje, so starejši udeleženci pogosto v vlogi babic in dedkov, zato bo novo pridobljeno znanje vplivalo širše, saj bodo nova spoznanja prenesli tudi na svoje družinske člane. "Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden," so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin, ki so za starejše izvajali osebno svetovanje. "Z namenom, da bi se starejšim olajšalo izbiro živil, smo pripravili slikovno gradivo, ki bo na voljo tudi po končanem projektu," je povedala asist. dr. Saša Piskernik z Biotehniške fakultete UL.

Na projektu ZDRAVKO, ki je del študentskih inovativnih projektov za družbeno korist (ŠIPK), so sodelovali Biotehniška fakulteta UL, Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, Zveza potrošnikov Slovenije in študenti Lara Tekavc in Neža Leben z Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana ter Jernej Ogrin, Melita Kogovšek in Meta Ferjan z Biotehniške fakultete, smer Prehrana ter Kris Pirih in Lea Lukič z Biotehniške fakultete, smer Kmetijstvo – agronomija in hortikultura ter Žan Petrič s Fakultete za šport, smer Kineziologija.

Gibanje naj postane rutina

Starejši so v okviru projekta spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase (preprečevanje sarkopenije) in vaje za ohranjanje ravnotežja. Poleg tega so se naučili še, katere vrste vaj so primerne za preventivno ohranjanje vitalnosti svojega telesa, npr. vaje za hrbtenico. "Starejši se zavedajo, da jim bo aktivnost omogočala neodvisno in kvalitetno življenje," je povedal Žan Petrič, študent magistrskega programa Kineziologije, Fakulteta za šport, ki je izpostavil tudi pomen kakovostnega spanja v vseh življenjskih obdobjih.

Vrt na balkonu ali terasi naj bo pika na i kakovostni prehrani

Študenti so starejšim podali tudi nekaj nasvetov o urbanem vrtnarjenju. Kot so povedali študenti, so starejše predvsem zanimale konkretne informacije o pridelavi rastlin. V delavnicah v okviru projekta so tako mlajši starejše naučili, kako kombinirati različne rastline v manjših mestnih vrtovih in na terasah ter balkonih. "Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma to lahko spremenijo v svoj hobi, kar bo posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot gibalne navade," je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku