Zdrava prostata: Kdaj k urologu in kaj lahko pričakujete?
Tanjši curek, kapljanje, prekinjanje, občutek nepopolnega izpraznjenja sečnega mehurja, pogosto uriniranje, napenjanje pri uriniranju so simptomi, ki opozarjajo, da morate obiskati urologa.
Rak prostate je postal v zadnjih letih najpogostejši rak pri moških tudi v Sloveniji. Po letnem številu obolelih je prehitel kožnega raka in raka na črevesju. S starostjo se delež obolelih še občutno poveča. A k sreči bolezen v začetni fazi ni agresivna in je večinoma ozdravljiva, v napredovani fazi, ko se razširi na druge organe, pa jo lahko z novimi zdravili precej upočasnimo. Bolezen v začetni fazi praviloma tudi ne povzroča simptomov, zato je preventiva še toliko bolj pomembna.
Znaki, na katere moramo biti pozorni
Klinične simptome oziroma bolezenske znake določa predvsem anatomski položaj prostate. Že njeno ime podmehurnica ali obsečnica pove, da leži tik pod mehurjem, obkroža začetni del sečnice in da težave pri uriniranju nastopijo zaradi bolezenskih sprememb. Simptomi so različni - pogosto odvajanje vode, potreba, da se olajšamo takoj, večkratno vstajanje ponoči (nokturija), slabši curek, ki se prekinja, in nepopolna izpraznitev mehurja so denimo tipični simptomi spodnjih sečil, ki pa lahko opozorijo na raka na prostati. Redkeje se pojavijo vnetje sečil, krvavi urin in kamni v sečnem mehurju.
Odkar urologi pregledujejo vrednosti PSA, je število bolnikov z metastatsko oziroma razsejano obliko raka prostate zelo upadlo; v tem stadiju postavijo diagnozo le še približno desetini bolnikov.
Po petdesetem letu redno na pregled
Uspeh zdravljenja je odvisen od zgodnjega odkritja bolezni, zato moškim, starejšim od petdeset let, po nekaterih smernicah tudi starejšim od štirideset, zdravniki svetujejo reden letni preventivni pregled. Če ima vsak moški za samoumevno, da pelje avto vsakih nekaj let na tehnični pregled, ko je vozilo nekoliko starejše, pa vsako leto, bi lahko šel po petdesetem tudi k svojemu zdravniku ali urologu. Posebno, če je imel karcinom prostate že kdo od bližnjih, oče ali brat recimo, bi veljalo iti na preventivni pregled že takoj po štiridesetem letu.
Vzrok nastanka raka na prostati ni jasen. Ugotovljenih je sicer nekaj dejavnikov tveganja, ki bi lahko vplivali na višji delež pojavnosti. Mednje sodijo, kot rečeno, dednost, vnetja, spolno življenje, hormoni, prehrana z več nasičenimi maščobnimi kislinami, rasa.
Kaj lahko pričakujemo pri urologu
Osnovna preiskava, ki jo je treba opraviti pred pregledom pri urologu, je ultrazvočna preiskava trebuha. Na preventivnem pregledu urolog skozi zadnjično odprtino otipa prostato (digitorektalni pregled – DRP). Pri tem oceni njeno velikost, konsistenco (mehka, elastična, trda) in morebitne izolirane zatrdline, ki so lahko sumljive za tumor. Tako dobi vtis o njeni velikosti in odnosu do okolice.
Neravna, slabo omejena, grčasta prostata, ki je s prstom ni mogoče natančno otipati in je fiksirana na okolna tkiva, je značilnost napredovalega raka prostate. Na pregledu boste oddali kri za PSA, ki je zelo dober marker. A povišane vrednosti PSA še ne pomenijo nujno raka, praviloma jih zasledimo tudi pri vnetjih prostate, pri velikih prostatah, zapori vode, masaži prostate in po cistoskopiji. V primeru izvidov, sumljivih za raka, bo opravljen še transrektalna ultrazvočna preiskava s punkcijo prostate (TRUZ). Odvzeto tkivo bo pregledal patolog, ki bo podal patohistološko diagnozo. Če bo ugotovljen rak, sledi posvet z urologom o nadaljnjih ukrepih in bolezni, ki praviloma ni agresivna. Na voljo so aktivno spremljanje, operacija (odstranitev celotne prostate), obsevanje, v napredovali obliki pa še terapija z zdravili.
Ne, pacient prav ničesar ne čuti. Mogoče je le nekoliko neprijetna, ker nihče ni navajen, da mu kdo šari tam spodaj. Boleče pa ni.
Gibanje, zdrava hrana in izogibanje stresu
Za konec še enkrat poudarimo pomembnost preventive. Redno opravljajte preglede pri urologu, merite si PSA in opravljajte ultrazvočne preiskave trebuha. Predvsem pa poskušajte živeti zdravo – z veliko gibanja, uravnoteženo prehrano in manj stresnim življenjem. Zmanjšajte tudi čezmerno telesno težo.
Z zdravljenjem visokega krvnega tlaka lahko v Sloveniji preprečimo vsaj 700 smrti na leto
Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ima previsoke vrednosti kar 40 odstotkov odrasle populacije. Odkrijemo ga le tako, da si ga redno merimo.
Zvišan krvni tlak je treba pravočasno odkriti in ga začeti zdraviti
Dolgotrajno zvišan krvni tlak posledično privede do okvar žilja, s tem pa tudi do srčne odpovedi, možganske kapi, odpovedi ledvic in drugih zapletov. Če ga ne zdravimo, pomeni kar sedemkrat večjo verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap. V Sloveniji je trenutno okoli 70.000 bolnikov, ki so možgansko kap že doživeli, vsako leto na novo prizadene 4400 ljudi, približno polovica jih umre. Hipertenzija je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ki ga utrpi 5000 Slovencev na leto. Ni zanemarljiva ugotovitev, da bi s pravočasnim odkritjem hipertenzije in uvedbo pravočasnega zdravljenja v Sloveniji vsako leto lahko ohranili najmanj 700 življenj.
Najprej zdrav življenjski slog, nato zdravila
Pri blago zvišanem zdravniki najprej svetujejo uvedbo zdravega načina življenja, z veliko gibanja, pravilno prehrano, prenehanjem kajenja, ohranjanjem normalne telesne teže, če to ni uspešno, bolniku uvedejo zdravila. "Ko ugotovimo, da sprememba življenjskega sloga ni učinkovita ali dovolj hitra, je seveda treba poseči po zdravilu," pravi doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica KO za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Oseba, ki tehta 130 kilogramov in jemlje zdravila za zniževanje krvnega tlaka, jih lahko morda tudi opusti, ko doseže znižanje teže na 80 kilogramov in to težo obdrži, pojasnjuje. "Ni nujno, da bo moral posameznik zdravila jemati do konca življenja. Ravno ta bojazen mnoge odvrača od začetka zdravljenja," dodaja.
Diagnostika je precej široka in zapletena. Bolnika, ki presega mejne vrednosti krvnega tlaka, najprej obravnava osebni zdravnik, če pa ugotovi, da gre za specifično težavo, ga napoti v specialistično ambulanto. Kot pojasnjuje dr. Brguljan Hitijeva, so to najpogosteje nefrološka, kardiološka ali ambulanta za hipertenzijo, ki je usmerjena v diagnostiko in preprečevanje posledic visokega krvnega tlaka. "Pri pregledu je zelo pomembna anamneza, preveriti moramo, ali so morda pridružena kakšna sekundarna obolenja, tudi malignomska, ki bi lahko sprožila povišane vrednosti krvnega tlaka. Preverimo tudi, ali gre za primarno hipertenzijo ali za sekundarno obliko. Skratka, opraviti je treba telesni pregled, anamnezo, laboratorijske teste in oceno tarčnih organov, kar med drugim storimo tudi z ultrazvočnim pregledom srca, da preverimo hipertrofijo levega prekata."
Kdaj so potrebna zdravila?
Tudi v Sloveniji so na voljo učinkovita zdravila, ki ljudem z zvišanim krvnim tlakom ohranjajo kakovost življenja, preprečujejo neželene srčno-žilne dogodke in bistveno zmanjšajo umrljivost. "Toda zdravila je treba jemati redno, da njihov učinek ne popusti. Trajati mora vseh 24 ur na dan in ves ta čas dosegati ciljne vrednosti krvnega tlaka, to je pod 140/90 mm Hg," poudarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij.
O zdravilih za zdravljenje hipertenzije se zdravnik odloči glede na srčno-žilno tveganje, ki je odvisno od dodatnih dejavnikov tveganja, kot so zvišan holesterol v krvi, kajenje, spol, prezgodnje bolezni srca in ožilja v družini, debelost, sočasna sladkorna bolezen in pridružena klinična stanja, kot so že razvita možganska kap, koronarna bolezen, okvara ledvic in perifernih arterij ter hude okvare oči. S starostjo trdota žil narašča, zato so bili včasih prepričani, da visokega krvnega tlaka pri starejših ni treba zdraviti, toda veliko novejših študij je pokazalo, da je z zdravljenjem preživetje tudi pri starostnikih bistveno boljše, pojasnjuje strokovnjakinja.
V času pandemije novega korona virusa je precej bolnikov zdravljenje z zdravili samovoljno opustilo. V medijih so namreč zaokrožile govorice, naj bi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka poslabševala učinke zdravljenja okužbe s covid-19. "To je bilo zgolj naključno odkritje, na katerega so naleteli Kitajci na začetku proučevanja bolezni, ko še nihče ni vedel, kako virus vstopa v celice. Dokazano je, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka podaljšujejo življenje ter zmanjšujejo srčno-žilne dogodke in to je edina znanstveno potrjena resnica, zato je opustitev zdravljenja milo rečeno neodgovorna," še poudarja sogovornica.
Več informacij na spletni strani: zakajtibijesrce.si.
