Zaščitite svoj imunski sistem: Notranji mir je najboljši obrambni mehanizem

Urška Kereži, 5.2.2020
Profimedia

Odpornost je tako precej odvisna od tega, kako skrbimo zase in za telo. Kako lahko izboljšamo imunski sistem z naravnimi sredstvi?

Da so prave korenine, res ne morejo trditi tisti, ki se na vse načine izogibajo virusom in bakterijam. Ravno nasprotno, z odličnim imunskim sistemom se lahko pohvalimo le, kadar smo vsak dan v stiku s številnimi virusi, bakterijami in patogenimi organizmi, a smo jih sposobni obvladovati in jim preprečiti, da prevzamejo "nadzor" v našem telesu. Kako torej izboljšati imunost z naravnimi sredstvi? Vsi imamo namreč v telesu Escherichio coli, kandido, salmonelo, druge bakterije in patogene organizme, razlika je le v tem, kdo ima kontrolo nad telesom.

​Ne uničujte obrambe sami

Najpomembnejši za ohranitev dobrega počutja in zdravega imunskega sistema je notranji mir. Dokler smo namreč v stiku s seboj in zadovoljni z življenjem, nam nič ne more do živega in to je najboljši obrambni mehanizem. Virusi se namreč sploh niso toliko spremenili, kot radi mislimo, zaradi stresnega načina življenja smo le pogosteje zaskrbljeni in prestrašeni, kar povzroči upad energije in večjo dovzetnost za okužbe. Odpornost je tako precej odvisna od tega, kako skrbimo zase in za telo.

Ob prvih znakih kihanja in smrkanja ne morete zgrešiti z ameriškim slamnikom
image
Profimedia Pri kašlju pijte bršljanov sirup.

Koža denimo je naš največji organ, zdrav zaščitni kislinsko maščobni sloj pa preprečuje razmnoževanje vsiljivcev. Poškodujemo jo z milom, depilacijskimi kremami, kozmetiko in deodoranti. Že miljenje z navadim milom jo poškoduje za šest do osem ur.

Virusi prihajajo v telo še preko sluznic v predelu ust, nosu in žrela ter tam, po sodobnih spoznanjih znanosti, nabirajo moči približno šest do dvanajst ur, preden začnejo prodirati naprej v telo. Zdesetkamo jih lahko tako, da nekajkrat dnevno grgramo ali zaužijemo žajbelj, ameriški slamnik, slanico, molkosan ali ingverjev med in cimet.

Pijte!

Tudi hidracija telesa precej vpliva na odpornost. Limfa lahko strupe, viruse in druge odvečne snovi spravi iz telesa le, če ima dovolj vode. Pozimi je manj vroče, a telo je zaradi ogrevanja prostorov včasih še bolj izsušeno, zato spijte vsaj dva litra tekočine dnevno.

image
Profimedia Dolgotrajna slaba prebava pomeni, da je imunski sistem oslabljen.

Voda je pomembna tudi za pravilno delovanje želodca, ki je eden od stebrov notranje obrambe, saj razkraja beljakovine, s tem pa tudi viruse, bakterije in zajedavce, ki so sestavljeni iz beljakovin. Zato imajo ljudje z dobro prebavo tudi dober imunski sistem. Veliko ljudi tudi zmotno misli, da imajo preveč želodčne kisline, ker jih občasno peče zgaga.

Vendar je ravno obratno. V 90 odstotkih je želodčne kisline premalo, zato hrana predolgo obleži v želodcu, zavre in povzroči spahovanje. Gašenje zgage z uživanjem antacidov je tako večinoma problem napačnega pristopa. Z vidika imunskega sistema to pomeni, da ostajajo patogeni mikroorganizmi nepoškodovani. Ob tem jim je neprebavljena hrana odlična podlaga za razmnoževanje.

image
Profimedia Vročina do 40 stopinj Celzija ponavadi ni nevarna.

Nasvet za boljše delovanje prebave? Vsaj dva kozarca tekočine pol ure pred obrokom. Želodcu namreč omogoča, da naredi zaščitno bikarbonatno raztopino, ki varuje sluznico in tako olajša izločanje želodčne kisline.

In še drugi pomembni steber obrambe: uživajmo koristne mlečnokislinske bakterije iz kislega zelja, repe, soka rdeče pese in drugih fermentiranih izdelkov.

Vročina uniči bolezen

Telo ima še en odličen obrambni mehanizem - to je vročina, zato povsem zmotno mislimo, da ta pomeni bolezen. Nasprotno, je naše orožje, ki "skuri" vsiljivce, in če jo zbijamo s kemičnimi zdravili, patogenim organizmom olajšamo nemoteno razmnoževanje. Vročina do 40 stopinj Celzija ponavadi ni nevarna, zato telesu pomagajte, da jo čim bolje izkoristi. Najprej jo bo poskušalo dvigniti, kar občutite kot mrazenje, in takrat potrebujete čim več toplote, zato so dobrodošli lipov čaj, cimet, klinčki, ingver, kajenski poper. V tem času raje ne jejte, saj vam bo to jemalo moči.

Pri zbijanju vročine pomaga mlačna kopel

Sledi potenje in ohlajanje, zato telesu pomagajte z napitki z bezgom, sokom rdeče pese, kokosovo vodo, mlačno limonado, metinim čajem in drugimi naravnimi snovmi, ki olajšajo potenje in delujejo hladilno.

Pri zbijanju vročine pomagajo tudi mlačna kopel ter kisovi in krompirjevi obkladki, ki jih položite na stopala in spodnji del nog, ovijete ter zamenjate vsakih deset minut.

Ob vnetjih proč z antibiotiki

Praviloma napačno razumemo tudi vnetja. Manjših ureznin, odrgnin ali ran ne mažite z antibiotičnimi kremami in pršili, saj bakterije pobijete le delno in tako povečate verjetnost, da razvijejo odpornost proti uporabljenemu antibiotiku. Rdečina na mestu poškodbe ali ureznine namreč pomeni, da imunski sistem pospešeno varuje rano in tako preprečuje vdor vsiljivcev skozi poškodovano kožo, medtem ko sta srbenje in bolečina znak, da živčevje uspešno skrbi za regeneracijo tkiva.

Namesto z alkoholom rano polijte z molkosanom (koncentrirano sirotko) in propolisom. Peklo bo v obeh primerih, molkosan bo pobil le patogene bakterije, ne bo pa porušil imunskega sistema kože. Tudi propolis deluje kot antibiotik in učinkuje zoper bakterije, ki so proti njemu odporne.

image
Ob prvih znakih kihanja in smrkanja ne morete zgrešiti z ameriškim slamnikom.

Zdravje je tek na dolge proge

Če se lotite celovite prenove in krepitve telesa, bodo rezultati merljivi že v štirih do šestih tednih. Uporabite lahko alge, sok aloe vere, superživila, naravne multivitaminske in rudninske pripravke.

Ob prvih znakih kihanja in smrkanja ne morete zgrešiti z ameriškim slamnikom (najučinkovitejši je izvleček iz sveže cele rastline), če je razdražena sluznica grla, hitro deluje prevretek iz ingverja, žlica medu s cimetom, grgranje žajbljevega čaja ali molkosana.

Bršljanov sirup je treba piti pri kašlju, saj redči sluz in sprošča bronhije, trpotčev sirup pomaga pri pljučnih boleznih. Če se okužba zaplete, denimo se zamaši nos ali sinusi, vnamejo se sapnice (bronhilitis), so dobrodošli veliko tekočine, uživanje pekočih jedi ter izogibanje izdelkom iz pšenice in mleka. Pomaga lahko parna inhalacija z eteričnimi olji materine dušice, sivke, evkaliptusa, origana.

V ljudskem zdravilstvu je znanih veliko naravnih antibiotikov. Znanost pri nekaterih celo ugotavlja, da delujejo močneje od sinteznih zdravil. Takšni so na primer semena kopra in koromača, propolis, česen, čemaž, bazilika, origano.

Zdravila le zabrišejo simptome, kot so vročina, glavobol in izločanje sluzi, v resnici pa omejijo delovanje glavnih vzvodov imunskega sistema: vročine, spiranja sluznic, razstrupljanja s potenjem. Zato je vedno treba dobro pretehtati, ali utegnejo zdravila narediti več škode kot koristi.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku