Zakaj starejši delavci ne ostajajo aktivnejši?

Tanja Fajnik Milakovič, 7.9.2018
Saso Bizjak

V novomeški Krki je petina zaposlenih starejša od 50 let, v NLB pa je povprečna starost zaposlenih 47 let. V prihodnje bo še več starejših. So podjetja pripravljena na to?

Večina Slovencev (75 odstotkov) se še vedno upokoji takoj, ko izpolni pogoje za to, navkljub spodbudi, da tisti, ki delajo dlje, lahko ob plači prejemajo tudi petino svoje bodoče pokojnine. Slovenija ima namreč eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (od 55 do 64 let) v EU – dela zgolj vsak tretji starejši Slovenec. Januarja letos je bilo med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje približno 39 odstotkov delavcev, starejših od 50 let. Pogosto starejši na zavodu za zaposlovanje čakajo le še na upokojitev.

Razlogov, da starejši ne ostajajo aktivnejši dlje, je več. Eden izmed njih je ta, da za podjetja pogosto niso zanimivi, ker jih je zaradi zakonskih zaščit težje odpusti kot druge delavce, prav tako so zaradi obveznega dodatka k plači za minulo delo za podjetja tudi dražji kot mlajši zaposleni. Starejši zaposleni pa pravijo, da se za hitro upokojitev odločijo tudi zato, ker se v podjetjih počutijo odrinjeni in nerazumljeni, poleg tega z vse večjim naporom opravljajo svoje obveznosti, ker delovna mesta niso prilagojena starejšim.

Kaj prinaša projekt ASI?
• Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih, ki ponuja nosilcem kadrovskega razvoja praktične rešitve za upravljanje starejših zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah.
• V začetku leta 2018 bo objavljen tudi prvi javni razpis za izbor pilotnih projektov, katerega cilj bosta razvoj in uvedba inovativnih rešitev za ohranjanje zavzetosti, produktivnosti in učinkovitosti starejših zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah.
• Vsako leto bodo organizirane brezplačne strokovne delavnice z naslovom Zavzeti ASI, namenjene vodilnim delavcem, lastnikom podjetij, kadrovskim menedžerjem in kadrovikom, za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Prvi cikel delavnic je bil že izveden jeseni 2017.
• Poleg tega bo vsako leto organizirana mednarodna konferenca o razvoju kadrov in natečaj s priznanjem Starejšim prijazno podjetje - Z leti še vedno zavzeti, z namenom dati veljavo in povečati prepoznavnost delodajalcem, ki pozornost namenjajo starejšim zaposlenim.

A ni v vseh podjetjih tako. V mnogih so že začeli razmišljati in delati drugače tudi zato, ker bi radi zaposlovali, pa na trgu dela ne dobijo ustreznega kadra. Tudi obeti niso dobri za Slovenijo, kjer bo delovna sila vse starejša. Po napovedih Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) se bo v prihodnjih letih trg dela na leto zmanjšal za 10 do 12 tisoč ljudi. Vsako leto se namreč upokoji okoli 30 tisoč ljudi, na trg dela pa pride le 20 tisoč mladih.

Ko delavec dopolni 45 let, številni delodajalci v njegov razvoj ne vlagajo več. To je še posebno problematično zaradi hitro starajočega se prebivalstva, ne le pomanjkanja določenih kadrov. Javni štipendijski in razvojni sklad je zato objavil prvega od treh javnih povabil podjetjem za usposabljanje starejših zaposlenih. Zanje bodo do leta 2020 namenili skupno skoraj 30 milijonov evrov. Na prvi razpis ASI, ki je odprt še do 30. marca, je prispelo do zdaj več kot 980 vlog. Namen povabila je okrepiti delovne zmožnosti starejših zaposlenih (starejših od 45 let), pripomoči k nadaljnjemu razvoju njihove kariere in zagotoviti pogoje, da bodo starejši zaposleni pripravljeni delati dlje. Sofinanciranje preko javnega povabila je priložnost za prilagoditev kadrovske politike v podjetjih na spremembe v starostni strukturi delovne sile in prebivalstva. Spodbude v okviru povabila so namenjene podjetjem, tako malim, velikim kot tudi samozaposlenim. Podjetje z enim zaposlenim, starejšim od 45 let, lahko zaprosi za 1.834 evrov, veliko podjetje pa za največ 76.360 evrov. Vloge podjetij se obravnavajo po vrstnem redu glede na datum in čas oddaje. Glede na število ponudb v razvojnem skladu ocenjujejo, da bodo porabljena vsa razpoložljiva sredstva. Prvi razpis je namenjen predvidoma 2600 starejšim zaposlenim, namenili jim bodo 8,8 milijona evrov.

Razvojni sklad je lani pripravil tudi katalog 60 ukrepov, ki bi delodajalcem pomagal s praktičnimi rešitvami pri upravljanju starejših zaposlenih. Priročnik ponuja rešitve s področja promocije in varovanja zdravja, ergonomije in prilagoditve dela, razvoja kompetenc in usposabljanj, medgeneracijskega povezovanja in zavzetosti. Med predlaganimi ukrepi je veliko takšnih, ki se lahko hitro vpeljejo v delovni proces katerekoli organizacije, ob tem pa ni potrebnega veliko denarja. Tako denimo predlagajo rotacijo delovnih mest in nalog, saj se s tem zaposlenemu omogočijo dodatna izobraževanja in razvoj kompetenc. Prav tako se zmanjša naveličanost, poveča se produktivnost, razvijejo različni pogledi na delovne naloge. Kot primer dobre prakse navajajo podjetje Domel iz Železnikov, kjer lahko zaposleni rotirajo na dve uri po različnih delovnih nalogah (glede na delovne zmožnosti). S tem izboljšujejo komunikacijo in odnose med zaposlenimi.

V novomeški Krki, kjer imajo približno 20 odstotkov zaposlenih starejših od 50 let, pravijo, da starejši zaposleni s svojimi izkušnjami pomembno prispevajo k njihovi poslovni uspešnosti. Glede na njihovo delazmožnost pa jim, če je to zaradi zdravstvenih razlogov potrebno, prilagodijo delo, ki ga opravljajo.

Uspešna podjetja združujejo drznost in znanje mladih z izkušnjami starejših zaposlenih.

V največji slovenski banki NLB je povprečna starost zaposlenih 47,2 leta. Pred leti so uvedli ciljno usmerjeno medgeneracijsko sodelovanje – povezovanje starejših zaposlenih (v vlogi mentorjev, predavateljev, timskih kolegov) z mlajšimi zaposlenimi. Načrtujejo, da bi poleg mešanih projektnih skupin na različnih področjih spodbujali tudi obratno mentorstvo, torej mlajših sodelavcev starejšim, predvsem pri spoznavanju novih znanj in digitalnih veščin. V zavarovalnici Adriatic Slovenica so v zadnjih treh letih sprejeli kar nekaj ukrepov na področju prenosa znanj (somentorstvo, tutorstvo), prilagodili so delovni čas in okolje, zaposleni lahko delajo od doma, ponujajo jim plačano odsotnost z dela, veliko skrb namenijo promociji zdravja. Velik poudarek in pomen pa tudi namenjajo medgeneracijskemu sodelovanju.

Mnoga slovenska podjetja se torej že zavedajo, da bodo v prihodnosti lahko uspešna le tista podjetja, ki bodo znala združiti drznost in nova znanja mladih z izkušnjami starejših zaposlenih.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku