Zadnji čas za solato pozimi

Miša Pušenjak, 31.8.2018
Miša Pušenjak

Poleti je vrt poln različnih dobrot. Ko prihaja jesen, se mnogi šele takrat spomnijo, da bi radi imeli nekaj svojega, domačega v skledi tudi pozimi. V tem času je kar nekaj že zamujenega, prav vse pa še ni. Solatnice so pri nas najbolj priljubljene, brez njih si ne predstavljamo pravega obeda. Zimsko solato poznate vsi, veliko ljudi pa še vedno ne prepozna in ne ceni prezimnih sort radičev. Naj povem nekaj o njih.

Letne sorte radiča poznate vsi. To so sorte, ki jih sejemo od začetka junija naprej, presajamo vse do konca julija in še v istem letu naredijo glave. Prezimnih sort radiča je veliko manj, mnogi jih ne poznajo. Njihova prednost je v tem, da jih sejemo vse od konca maja, nekatere poleti tudi jemo. Brez težav prezimijo. Potem pa imamo na razpolago dvoje: lahko jih silimo v temnih in hladnih prostorih, lahko pa jih pustimo na gredicah in nam pogosto že zgodaj spomladi omogočajo izvrstne čistilne kure za naše telo.

image
Miša Pušenjak Zimska rjavka je zgodnejša od zimske sorte nansen.

Med prezimnimi sortami radiča najbolj poznamo verono. Gre za zelo staro sorto, ki smo jo posvojili skoraj vsi. Lahko jo silimo pozimi ali pa nas spomladi na gredicah razveseli z živo rdečimi rozetami ali glavicami. Slednje je odvisno od tega, kdaj smo jo sejali, kako smo jo poleti negovali in kako smo jo pripravili na zimo, seveda pa mora biti za oblikovanje glavic tudi kvaliteta sorte dobra. V večjem delu Slovenije razen na Primorskem je manj znana sorta treviški. Ta je bolj stabilna pri oblikovanju glavic spomladi. Glavice so temno rdeče, visoke, v nasprotju z verono, ki ima okrogle glavice z živo rdečimi listi. Večji del Slovenije uživa sveži radič kot solato, treviškega pa mnogi tudi pečejo, kuhajo in je kot tak slovenska kulinarična posebnost. Zelo ponosni smo lahko Slovenci na naše avtohtone sorte zelenjave, med njimi imamo tudi prezimno sorto radiča »solkanski«. Že ima pove, od kod izvira. Solkanski ne dela glavic spomladi, naredi pa krasne, vrtnicam podobne, temno rdeče rozete. Med vsemi prezimnimi sortami je najbolj krhek, praktično ne pogreni, skratka meni je najboljši. A vedite, okusi so različni. Pri nas dobimo v tem tipu tudi sorte grumolo (blonde ali rosso). So podobne solkanskemu, a listi so nekoliko trši, tudi pogrenijo, če je zima suha.

image
Miša Pušenjak Spomladanska slika vrta - levo verona, desno treviški radič.

Ne smem pa pozabiti še na eno sorto, ki je meni zelo ljuba. To je tržaški solatnik. Gre za sorto z zelenimi listi. Celo poletje ga lahko režemo in uživamo v poletnih solatah. Zelo prav pride predvsem v vročih poletjih, ko solata preprosto ne uspeva. Čeprav smo se Slovenci zelo navezali na plodovke, mnogi kljub vsemu pogrešajo zeleno solato tudi poleti. No, če se boste malo potrudili, vam bo tržaški solatnik vedno na voljo. Da ne bo grenak, ga je treba redno zalivati in vzdrževati rastišče rahlo, zračno. Da bodo listi mehki in ne bodo kosmati, pa ga ves čas režite. Kadar listov ne potrebujete, so odlična zastirka okoli kapusnic, tudi plodovk, dobro se tudi kompostirajo. Kadar si pa zaželite zelene, osvežilne solate na mizi, so mladi listi vedno pri roki. Še en nasvet: vedno imejte samo del gredice porezane, del mladih listov, del pa večjih listov za zastirko. Tako bodo mladi listi vedno na voljo.

Kako se lotiti pridelave prezimnih sort radiča

image
Miša Pušenjak Posavka je najbolj priljubljena prezimna sorta solate.

Pridelava je presenetljivo enostavna. Prezimni radič sejemo direktno na stalno mesto. Imam predlog: posejte ga v vrste, ne kar povprek. Kot sem že omenila, zelo pomembno je, predvsem za prezimne sorte radiča, da je zemlja ves čas rahla in zračna. Rahljanje zemlje v setvah povprek je veliko težje. Vrste naj bodo 30 do 40 centimetrov narazen. Odvisno, ali boste radič silili v kleteh ali ga boste pustili pozimi na vrtu. Za siljenje morate pridelati čim bolj debele korene. Prezimne sorte namreč naredijo korene, letne sorte pa samo šop korenin. Sejemo od začetka junija (tržaški radič, radič za siljenje) do sredine oz. konca julija. Prej ga boste sejali, bolj debele korene in s tem tudi glavice oz. rozete bo naredil, a večja je tudi verjetnost, da bo zacvetel. Za siljenje v kleteh predlagam, da ga vendarle posejete v juniju, za spomladanski pridelek na gredicah pa še konec julija ni prepozno.

Čez poletje priporočam namakanje, ni pa čisto nujno. A če ga boste rezali, potem je namakanje tisto, ki bo preprečilo trde, kosmate in predvsem grenke liste. Tudi rahljanje zemlje po poletnih nalivih je nujno. Lahko ga občasno zalijemo z namočenimi koprivami, namočenim kompostom, ni pa nujno. Pepelaste plesni so najpogostejši sovražnik. Preprečujemo jih s škropljenjem s pripravki iz njivske preslice (lahko jih tudi kupite), algami ali rastlinskimi izvlečki. Ko pa jo opazimo, je najbolje posevek najprej pokositi (porezati). Šele potem lahko ponovno uporabite pripravke iz njivske preslice ali tiste, ki jih kupite v trgovinah, aluminijev sulfat (Vitisan) ali pa biotično sredstvo z glivico Ampelomyces quisqualis. Vedno škropimo zvečer, tik pred mrakom. Ko ponovno opazimo znake težav, tretiranje ponovimo. Koreninske uši so druga nadloga, a so najpogosteje znak pregnojenosti vrta. Če pričnejo rastline nenadoma rumeneti, veneti in ne rastejo tako, kot ste si zamislili, je treba preveriti koreninski sistem. Če na njem opazite drobne bele koščke, kot bi bili delci stiropora, posevek zalijte trikrat zapored (dva do tri dni razmika) z mešanico pelinovega čaja in pripravka iz namočenih listov rabarbare.

Še enega sovražnika ima prezimni radič, to je voluhar. Žal slaba novica za tiste, ki ga imate pogosto na vrtu - prezimnemu radiču se boste morali odreči.

V jeseni posevek očistite, odstranite vse velike, predvsem pa poškodovane liste. Verono in treviškega lahko ogrnete z zemljo tako, da bodo samo srčki na sredini na svetlem. Drugi dve sorti pustite na gredici kar tako, samo okopljite ju še enkrat pred zimo.

Spomladi se boste veselili krhkega, nekoliko grenkega, a zelo osvežilnega in zdravega pridelka.

Katere sorte imamo na razpolago?

image
Miša Pušenjak Bistra naredi velike sklenjene glave, kadar ni preveč gnojena.

Najstarejši prezimni sorti pri nas sta zimska rjavka in nansen. Obe sta mehkolistni solati. Zimska rjavka ima, kot že ime pove, liste rdeče rjave tam, kjer nanje posije kaj sonca, in zelene ali skoraj bele v notranjosti glave. Zato je skleda solate pisana. Nansen pa je zelena mehkolistna prezimna solata. Zimska rjavka je približno teden dni zgodnejša od sorte nansen.

Zelo pozno sta k nam v Slovenijo iz Hrvaške prišli dve krhkolistni prezimni sorti. To sta vegorka in posavka. Vegorka ima rumeno zelen list z redkejšimi rdečimi pegami in dokaj odrto glavo, to pomeni, da glava ni povsem sklenjena. Zaradi tega je več zelenih listov kakor belih. To je dobro, če upoštevamo, koliko koristnih snovi vsebuje naša skleda solate. Mnogi je zaradi tega nimajo radi, raje imajo namreč notranji, obeljeni del glave, ki pa ima nižjo prehransko vrednost. Žal ima vegorka še eno nezaželeno lastnost: nekoliko bolj je občutljiva za solatno plesen. Posavka pa naredi sklenjeno glavo, vendar je list temno zelen z rahlim rdečim nadihom po robovih. Tudi posavka je dokaj občutljiva za solatno plesen, zato jo v toplih pomladih kar hitro pospravite z vrta.

Povsem naša, slovenska je sorta bistra. Bistra naredi zelo velike, ne pretirano trde glave. List je krhek, zelen do bledo zelen in ima prav tako rahlo rdečkast rob. Zanjo je značilno, da ne uspeva dobro, če je vrt pretirano gnojen. Ima pa odličen okus.

Vedno sejemo v vrstice

Veliko vrtičkarjev ima še vedno navado, da solato, predvsem zimske sorte, poseje kar povprek namesto v vrstice. Res vam toplo priporočam, da to navado spremenite. Prav pri prezimnih vrtninah je to še bolj pomembno. Zima je vedno čas, ko zemlja počiva. Tudi mi jo moramo pustiti na miru, ne okopavamo, ne rahljamo. Zato se močno zbije, posebej če je pozimi veliko padavin. Zato je prvo spomladansko opravilo rahljanje tal okoli prezimnih vrtnin, seveda tudi solate.

Če so vrtnine (tudi motovilec, špinača in seveda solata in radič) posejane v vrste, potem je spomladi to opravilo enostavno. Takoj ko se zemlja primerno osuši, posevek hitro in brez napora okopljemo, prerahljamo tudi z rahljalnikom (to je tisto orodje s tremi zobmi na koncu). Na tak način prebudimo tudi mikroorganizme in tako kar pognojimo. Saj ste letos videli, kako hitro se je spomladi zemlja spremenila v beton. V takih razmerah se seveda korenine ne morejo razrasti, rast solate je upočasnjena, zelo rada pa potem nedorasla pobegne v cvet. Če je posevek posejan v vrsto, je okopavanje hitro in brez večjega napora. Če je zima blaga, so težave tudi s pleveli, ki vam lahko posevek celo prerastejo. Pri setvi v vrste je delo med vrstami hitro opravljeno, samo v vrsti traja nekaj dalj. Drugače pa moramo na kolena, drugega orodja nimamo na razpolago.

image
Miša Pušenjak Sljenje radiča na kmetiji, a podobno lahko silimo tudi doma.

Ker se korenine rastlin prebudijo v drugi polovici februarja (sveti Valentin nam da ključ od korenin), je čas za ta opravek takoj, ko se po valentinovem zemlja dovolj osuši. Po okopavanju posevek zalijemo z organskim gnojilom. Sama priporočam predvsem pripravke, ki vsebujejo morske alge. Te spodbudno vplivajo na razvoj koreninskega sistema, pri večjih poškodbah zaradi mraza pa tudi pomagajo pri celjenju teh poškodb. Druga gnojila niso potreba. Po potrebi posevek preredčimo, solato seveda pojemo ali pa nekaj sadik odsadimo na prosto gredo.

Ne prekrivamo cele gredice

Šele po okopavanju je smiselno, da posevek pokrijete z agrokopreno. Sama priporočam, da ne prekrijete cele gredice. Pokrijte samo del nasada, tako boste nekoliko zamaknili dozorevanje in uhajanje solate v cvet. Pokrita solata bo dozorela do dva tedna prej, tudi zacvetela bo nekaj prej. Če potem namesto samo ene sorte izberete še dve ali tri, boste rezali zimsko solato še nekaj dalj časa.

image
Miša Pušenjak Končni rezultat - sorta Verona.

Nikoli pa s spravilom zimskih solat ne čakajte predolgo. V prvem nekaj daljšem obdobju sončnega in toplega vremena bo zimska solata zacvetela ne glede na vse, kar naredite.

Solata je pomemben del naše prehrane. Prav zimska solata je spomladi zelo pomembna, hitro nam poživi od dolgih zimskih noči, nepravilne prehrane in mraza utrujeno telo. Naj vam je na vrtu nikoli ne zmanjka.

Članek je bil objavljen v avgustovski številki revije ROŽE IN VRT.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku