Z zdravljenjem visokega krvnega tlaka lahko v Sloveniji preprečimo vsaj 700 smrti na leto

P.K., 3.6.2020
Profimedia

Zvišan krvni tlak ne boli, nima značilnih simptomov, a na dolgi rok deluje zelo škodljivo, zato mu rečemo ‘tihi ubijalec‘. V starosti je pojav še pogostejši kot pri mlajših, saj prizadene več kot 70 odstotkov ljudi. Če ga ne zdravimo, pomeni kar sedemkrat večjo verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap.

Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ima previsoke vrednosti kar 40 odstotkov odrasle populacije. Odkrijemo ga le tako, da si ga redno merimo.

Svetovna liga za hipertenzijo pri normalnih vrednostih priporoča meritev vsaj enkrat na leto, najbolje v domačem okolju.

Zvišan krvni tlak je treba pravočasno odkriti in ga začeti zdraviti

Dolgotrajno zvišan krvni tlak posledično privede do okvar žilja, s tem pa tudi do srčne odpovedi, možganske kapi, odpovedi ledvic in drugih zapletov. Če ga ne zdravimo, pomeni kar sedemkrat večjo verjetnost, da bomo doživeli možgansko kap. V Sloveniji je trenutno okoli 70.000 bolnikov, ki so možgansko kap že doživeli, vsako leto na novo prizadene 4400 ljudi, približno polovica jih umre. Hipertenzija je tudi eden izmed vzrokov za akutni koronarni sindrom, ki ga utrpi 5000 Slovencev na leto. Ni zanemarljiva ugotovitev, da bi s pravočasnim odkritjem hipertenzije in uvedbo pravočasnega zdravljenja v Sloveniji vsako leto lahko ohranili najmanj 700 življenj.

image
Profimedia Ni nujno, da bo moral posameznik zdravila jemati do konca življenja. Ravno ta bojazen mnoge odvrača od začetka zdravljenja, pravi predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.
Z zdravim načinom življenja lahko preprečimo posledice arterijske hipertenzije na organih, ki povzročajo povečano, prezgodnje zbolevanje in umiranje ljudi.

Najprej zdrav življenjski slog, nato zdravila

Pri blago zvišanem zdravniki najprej svetujejo uvedbo zdravega načina življenja, z veliko gibanja, pravilno prehrano, prenehanjem kajenja, ohranjanjem normalne telesne teže, če to ni uspešno, bolniku uvedejo zdravila. "Ko ugotovimo, da sprememba življenjskega sloga ni učinkovita ali dovolj hitra, je seveda treba poseči po zdravilu," pravi doc. dr. Jana Brguljan Hitij, predstojnica KO za hipertenzijo v UKC Ljubljana in predsednica Združenja za arterijsko hipertenzijo.

Oseba, ki tehta 130 kilogramov in jemlje zdravila za zniževanje krvnega tlaka, jih lahko morda tudi opusti, ko doseže znižanje teže na 80 kilogramov in to težo obdrži, pojasnjuje. "Ni nujno, da bo moral posameznik zdravila jemati do konca življenja. Ravno ta bojazen mnoge odvrača od začetka zdravljenja," dodaja.

Diagnostika je precej široka in zapletena. Bolnika, ki presega mejne vrednosti krvnega tlaka, najprej obravnava osebni zdravnik, če pa ugotovi, da gre za specifično težavo, ga napoti v specialistično ambulanto. Kot pojasnjuje dr. Brguljan Hitijeva, so to najpogosteje nefrološka, kardiološka ali ambulanta za hipertenzijo, ki je usmerjena v diagnostiko in preprečevanje posledic visokega krvnega tlaka. "Pri pregledu je zelo pomembna anamneza, preveriti moramo, ali so morda pridružena kakšna sekundarna obolenja, tudi malignomska, ki bi lahko sprožila povišane vrednosti krvnega tlaka. Preverimo tudi, ali gre za primarno hipertenzijo ali za sekundarno obliko. Skratka, opraviti je treba telesni pregled, anamnezo, laboratorijske teste in oceno tarčnih organov, kar med drugim storimo tudi z ultrazvočnim pregledom srca, da preverimo hipertrofijo levega prekata."

Kdaj so potrebna zdravila?

Tudi v Sloveniji so na voljo učinkovita zdravila, ki ljudem z zvišanim krvnim tlakom ohranjajo kakovost življenja, preprečujejo neželene srčno-žilne dogodke in bistveno zmanjšajo umrljivost. "Toda zdravila je treba jemati redno, da njihov učinek ne popusti. Trajati mora vseh 24 ur na dan in ves ta čas dosegati ciljne vrednosti krvnega tlaka, to je pod 140/90 mm Hg," poudarja doc. dr. Jana Brguljan Hitij.

O zdravilih za zdravljenje hipertenzije se zdravnik odloči glede na srčno-žilno tveganje, ki je odvisno od dodatnih dejavnikov tveganja, kot so zvišan holesterol v krvi, kajenje, spol, prezgodnje bolezni srca in ožilja v družini, debelost, sočasna sladkorna bolezen in pridružena klinična stanja, kot so že razvita možganska kap, koronarna bolezen, okvara ledvic in perifernih arterij ter hude okvare oči. S starostjo trdota žil narašča, zato so bili včasih prepričani, da visokega krvnega tlaka pri starejših ni treba zdraviti, toda veliko novejših študij je pokazalo, da je z zdravljenjem preživetje tudi pri starostnikih bistveno boljše, pojasnjuje strokovnjakinja.

V času pandemije novega korona virusa je precej bolnikov zdravljenje z zdravili samovoljno opustilo. V medijih so namreč zaokrožile govorice, naj bi nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka poslabševala učinke zdravljenja okužbe s covid-19. "To je bilo zgolj naključno odkritje, na katerega so naleteli Kitajci na začetku proučevanja bolezni, ko še nihče ni vedel, kako virus vstopa v celice. Dokazano je, da zdravila za zniževanje krvnega tlaka podaljšujejo življenje ter zmanjšujejo srčno-žilne dogodke in to je edina znanstveno potrjena resnica, zato je opustitev zdravljenja milo rečeno neodgovorna," še poudarja sogovornica.

Zgornje besedilo je nastalo na pobudo Združenja za hipertenzijo.
Več informacij na spletni strani: zakajtibijesrce.si.
Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku