Z zastiranjem in brez lopate do zdravega pridelka

Jasna Marin, 16.10.2018
Valentin Gorjanc

Jesen je za tiste, ki gred ne prekopavajo, najboljši čas za pričetek vrtnarjenja, poudarja mladi agronom Valentin Gorjanc iz Maribora. Takrat je namreč priporočljivo, da na vrtna tla položimo zastirko.

Pred dvema letoma se je za magistrskega študenta agrikulture in okolja Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru pričelo novo poglavje življenja. Le slabih deset minut vožnje z avtobusom iz središča Maribora in nato dobrih pet minut peš je na travniku ob gozdu zasnoval vrt.

image
Valentin Gorjanc S štirimi starimi balami sena, ki sta jih Valentin in Ema v 30 centimetrov debeli plasti naložila na travnik, in z vilami sta del travnika spremenila v vrt.

Valentin Gorjanc ne prihaja s kmetije, v njegovi družini se nikoli niso ukvarjali s samooskrbno dejavnostjo, vendar se je za študij kmetijstva odločil, ker ga zanima, kakšen vpliv ima lahko hrana na telo in zdravje. Tako se je pri študiju poglobil v raziskovanje in odkrivanja možnosti, kako bi lahko kot družba pridelovali čim bolj kakovostno in zdravo hrano. Zaveda se, da pridelovalec ne prideluje le hrane, temveč v veliki meri upravlja okolje in naravne vire: tla, vodo, zrak, raznovrstnost življenja, tudi podnebje, življenjsko okolje, v katerem bivamo, in življenjske vire. Če želimo zdravo hrano, je zato ključno, da se na ustrezen način lotimo njenega pridelovanja. Gorjanc se je odločil za vrtnarjenje brez prekopavanje tal.

Je vrtnarjenje brez prekopavanja novodobna pogruntavščina?
“Pravzaprav imamo vzor za takšno vrtnarjenje od nekdaj v naravi. Gozd je najvišje razvita oblika narave, kjer so tla vedno pokrita z organsko snovjo in tako zaščitena pred zunanjimi vplivi, izhlapevanjem večjih količin vode in zaskorjevanjem vrhnje plasti tal. Prav po teh naravnih zakonih se zgledujemo na vrtu brez prekopavanja,” razkriva Valentin Gorjanc.

V naših glavah je zakoreninjena miselnost, da je treba najprej preorati in kultivirati zemljo, da na očiščeni in goli prsti zasnujemo vrt. Vi ste se oblikovanja vrta lotili drugače - brez strojev in oranja. Kako ste iz travnika naredili vrt?

"Prijatelj s kmetije, na kateri sem občasno pomagal med študijem, mi je na odročnem travniku, obdanem z gozdom, ponudil priložnost, da si prvič v življenju zasnujem vrt. Na tem travniku se več kot deset let razen košnje ni počelo prav nič. Tla so bila praktično nedotaknjena in spočita. Po prijateljevem nasvetu sva s partnerico Emo v začetku oktobra 2016 na površini približno 10 x 10 metrov razprostrla 30 cm debelo zastirko iz sena in tako pripravila vrt na zimski počitek pred spomladansko sezono. S štirimi starimi balami sena, ki so bile zapuščene na robovih travnika, in brez strojev ter zgolj z dvojimi vilami je bil to najlažji način spremembe travniških tal v vrtna."

image
Osebni arhiv Valentin Gorjanc, študent FKBV Univerze v Mariboru: ”Samooskrba je smiselna življenjska odločitev, in če bi se kot družba z njo več ukvarjali, bi lahko s tem kar hitro rešili veliko sedanjih problematik, pomembnih okoljevarstvenih in družbenih izzivov, povezanih s splošnim načinom kmetovanja in pridelovanja hrane.”

Kakšna so bila tla, ko ste naslednjič obiskali zemljišče, ki ste ga spreminjali v vrt?

"Po jesenskem zastiranju sva se na vrt vrnila konec februarja 2017. Bila sva presenečena nad tem, kako se je čez zimo posedla zastirka, jesenski kup sena je bil v ravnini tal. Ko sva odgrnila zastirko, sva ugotovila, da travniških rastlin praktično ni več. Zastirka nama je pripravila gola tla na povsem naraven in razmeroma preprost način."

Kako ste obdelali tla pred prvo setvijo?

"Spomladi sva gredice pripravila za prvo setev brez 'štihanja', torej brez prekopavanja. Pri delu sva uporabljala zgolj vile z ukrivljenimi zobmi, da sva prezračila tla. Pri tem je bilo nekoliko več dela, saj sva naletela na precej večjih kamnov. Eden je zapikoval vile in na površje prinašal kamne, drugi jih je pobiral in skupaj s koreninami pirnice odnašal na rob travnika. Najina tehnika priprave tal je bila na meji prekopavanja, vendar sva to odločitev sprejela po principu prvič in nikoli več. S kamni je na robu travnika nastal skalnjak, kot primer kamnitega življenjskega prostora in zatočišča za žabe, krastače, kuščarje, pajke, spomladi pa je kamnita združba pravcata sončna terasica za kuščarje in metulje. Iz večjih kamnov sva sestavila tudi manjšo zeliščno spiralo sredi vrta. Pri razbijanju večjih kosov zemlje in ravnanju tal se je kot odlična izkazala nihajna motika. Prvo zelenjavo sva pričela vzgajati v začetku marca iz semena, zato so po odgrinjanju zastirke tla za vsaj nekaj časa še vedno ostala odprta."

image
Valentin Gorjanc Po jesenskem prekrivanju tal s seneno zastirko sta februarja mlada vrtnarja zemljo prezračila z vilami z ukrivljenimi zobmi.

Če so tla na debelo zastrta s kompostom ali drugo organsko zastirko, naj bi bilo na njej manj težav s pleveli. Vi pa pravite, da ste zemljo nekaj časa pustili odprto, torej nezastrto. Kakšne so bile posledice?

"Rasel je plevel. V začetku vrtnarske sezone, nekje od marca do maja, sva posvečala veliko pozornosti pletju, kar ni dolgoročni cilj tovrstnega načina vrtnarjenja z zastirko. Zagotovo bi bilo manj dela, če bi se za prve setve odločila vsaj mesec dni pozneje in namesto z vzgojo iz semena pričela z vzgojo rastlin iz sadik. Marec je pri nas bil sušen in najine rastline niso dohajale rasti trav in drugih samoniklih rastlin. Veliko plevela sva odstranila z nihajno motiko. Tako je bilo potrebnega mnogo manj ročnega pletja, pa še to zgolj neposredno okrog rastlin. Največ pletja je bilo na potkah. Ugotovil sem, da je najbolje, kar pomeni najmanj dela, v prihodnje na celotnem delu poti odstraniti plevel in ga nato ponovno dovolj zastreti, kot pa za boljši vizualni vtis samo pleti, saj plevel ponovno pride skozi zastirko, kar v bistvu pomeni, da je bila celotna površina že od začetka pretanko zastrta."

Kdaj ste začeli pobirati prvi pridelek?

"Proti koncu maja, torej nekoliko pozneje, kot če bi kupila pridelek na mestni tržnici. Na vrtu sva ponosno nabrala prvo vrečko solate, radiča, peteršilja, redkvice, špinače in sladkega graha."

image
Valentin Gorjanc Med zračenjem tal z vilami sta pobrala ”prvi pridelek” - kamne, s katerimi sta oblikovala skalnjak oziroma teraso, na kateri se sončijo martinčki in metulji. Iz večjih kamnov sta sestavila manjšo zeliščno spiralo.

Kako pogosto ste zalivali vrt?

"Zaščitena tla so pod zastirko, vedno vlažna, rahla in pripravljena za enostavno obdelavo. Najinega vrta niti enkrat v celotni sezoni ni bilo treba zalivati."

Niti takrat, ko ste sejali semena ali sadili sadike?

"Ne, niti takrat. Če je zastirka dovolj debela, zadrži nepredstavljivo veliko vode. Predstavljajte si naravo. Tam zaliva le dež, rastline in drugi deli okolja pa so zmožni zadržati ogromne količine vode. Preveč zalivane rastline na vrtu pogosto razvadimo, da ne razvijejo globljega koreninskega sistema, s katerim bi počrpale globlje ležeče snovi in minerale, ki pripomorejo k človekovemu boljšemu psihofizičnemu zdravju."

image
Valentin Gorjanc Mlada vrtnarja jeseni grede prekrijeta z 10-15 cm debelo zastirko iz bukovega, gabrovega in hrastovega listja, sena in manjše količine sekancev. Tla morajo biti temeljito prekrita, da se zemlje ne vidi skozi zastirko. Potke na vrtu pa so vseskozi zastrte s slamo.

Kako debelo kompostno zastirko ohranjate na gredah v rastni sezoni?

"Tri do pet centimetrov. Lahko bi bila debela tudi deset centimetrov, če bi to bilo potrebno zaradi strukture zemlje ali nabora rastlin. Pridelki na najinem vrtu so bili s takšno zastirko lepi, zdravi, obilni in okusni. K temu, da je bilo zadosti vlage v tleh, so pripomogli tako lokacija vrta in neposredna bližina gozda, ki ustvarja svojevrstno klimo, kot spočita in nedotaknjena tla z neporušeno strukturo talnih por za kar največje zadrževanje vode v tleh, ter redna mesečna deževna obdobja. Prepričan sem, da je dobra prepustnost tal za vodo in zrak bistvena za rast in razvoj rastlin, zato bi se zlasti v kmetijstvu morali bolj zavedati pomena ohranjanja nepoteptanih in živih tal za uspešno in bolj trajnostno pridelovanja hrane."

Kaj naredite, preden na gredo posadite drugi ali tretji posevek v sezoni? "Ponekod še enkrat prerahljava vrhnjo plast zemlje z nihajno motiko in pripravljena je na novo setev ali presajanje. Ko so rastline, vzgojene iz semena, dovolj velike, se okoli njih še zadnjič odstrani plevel, sledi zastiranje z organskim materialom."

Uporabljate na vrtu kakšno gnojilo?

"Odločil sem se, da na vrtu ne bom uporabljal nobenih produktov živinoreje, kot sta na primer gnoj in gnojnica. Teh niti ne morem pridobiti, saj ne redim živali. Rodovitnost tal v veliki meri ohranja že zastirka, ki ščiti tla pred močnim deževjem in preprečuje prekomerno izpiranje hranil v podtalje, dodatno pa pripomore k bogatenju organskih snovi v tleh s svojim preperevanjem. Veliko pozornosti namenjam tudi rastlinam za zeleno maso ali zeleno gnojenje. Med te štejemo razne rastline iz družine metuljnic, križnic, trav ... Na vrtu sva pridelovala grah, bob, fižol in nekaj čičerike, ki spadajo v družino metuljnic. Za bučkami sem se v septembru odločil posejati prezimno deteljo, ki omogoča prenos dušika iz zraka v tla s koristnimi bakterijami, ki se naselijo v koreninah, enak proces se dogaja tudi pri stročnicah. Za paradižnikom sem na vrt sejal rž, ki bo s svojimi globokimi koreninami počrpala nižje ležeča hranila in v globino prerahljala tla. Na druge dela vrta je prišla nova, debela plast senene zastirke. Ponekod sva eksperimentirala in kombinirala več različnih zastirk, na primer najprej plast listja in nato plast sena, da bo v novi sezoni rastlinam in mikroorganizmom v tleh na voljo bolj pester nabor hranil. Za ohranjanje rodovitnosti in regeneracijo je pomemben tudi počitek tal. Če določena pridelovalna površina prvo in drugo leto rodi, je dobro, da jo tretje leto pustimo počiti, saj so tla, kot mi ljudje, živ sistem, ki potrebuje počitek, zato bi si želel v prihodnje vrt tudi povečati, ker se da to na večjih površinah ali v kmetijstvu lažje početi."

Med vrtičkarji je pomlad tisti letni čas, ko se del lotimo na novo. A pri vas je očitno tudi jesen primerna za nove začetke. "Z vidika tal, ki se spomladi pozneje osušijo, bi zagotovo bilo veliko bolje vrtno površino, ki jo obdelujemo brez prekopavanja, z vilami prerahljati že jeseni. Jesen je po nasvetih posameznikov, ki se z vrtnarjenjem brez prekopavanja ukvarjajo že deset let in več, najprimernejša za pričetek vrtnarjenja. Takrat naj bi na vrtna tla položili zastirko, najbolje kompostno, da je zemlja spomladi pripravljena na setev in sajenje sadik."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku