Z nostalgijo proti osamljenosti

Zvezdana Bercko, 30.11.2019
Cpu

Učno-muzejsko stanovanje v Ormožu ponuja občutek vrnitve v preteklost, v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. A ni zaprašen muzej, je živ prostor dobrega počutja, prostor za druženje in pogovor, prebuja tiste vrste nostalgijo, ki prižiga iskre v očeh.

Poglej to, prav takšno skodelico smo imeli, rdečo z belimi pikami. In takšne škatle za moko in sladkor. In prav takšno sobo. Se spomniš tapet s temi groznimi velikimi vzorci? Poglej, telefon pa lesen teniški lopar ... Abc keksi, piškoti Paris in bonboni Bronhi. In prav takšne prtičke s križci smo vezli, v šoli smo se učili ... Ja, tako je bilo, tako smo živeli," odmeva po učno-muzejskem stanovanju v Centru ponovne uporabe v Ormožu, kjer so v življenje obudili stanovanje iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja.

image
CPU Zlasti težko je bilo dobiti tapete z značilnimi velikimi vzorci, takšnih danes ne izdeluje nihče več.

"V centrih ponovne uporabe se vsakodnevno srečujemo s predmeti, ki prebujajo nostalgijo. Ideja za nostalgično stanovanje je nastala med opazovanjem ljudi, saj pogosto vidimo, kako se razveselijo že ob pogledu na skodelico, ki jih spominja na otroštvo. Koliko pozitivnih občutkov vzbudi v njih kuhinja, fotelj ali omara, ki jo je imela njihova družina, babica ali sorodnica. Sijaj v očeh, ki ga vidimo vsakič ob takem odkritju, nas je spodbudil, da smo začeli razmišljati o domači nostalgiji, ki bo odslej dosegljiva vsem," razlaga direktorica Centra ponovne uporabe v Ormožu dr. Marinka Vovk.

Galerija paradnih blagovnih znamk

"Želeli smo doseči občutek vrnitve v preteklost, zato smo stanovanje opremili tako, kot je bil opremljen povprečen slovenski dom v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Dodali smo tudi detajle, kot so zavese, tapete, suvenirji, knjige, stojala za rože in druge podrobnosti, brez katerih si tipičnega gospodinjstva iz tistega časa ne gre predstavljati. Predmete smo nabavili v okviru mreže sedmih enot Centra ponovne uporabe. Za nekaj stvari smo posebej zaprosili, čeprav so bile večinoma v slabem stanju, a smo jih obnovili in jim dali novo življenje. Zlasti težko je bilo dobiti tapete z značilnimi velikimi vzorci, takšnih danes ne izdeluje nihče več."

image
CPU Tako je bil opremljen povprečen slovenski dom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Ne samo da v stanovanju sleherni kos nosi zgodbo preteklosti, to je hkrati prava galerija izdelkov nekoč paradnih domačih blagovnih znamk. V njem vidimo znamenito Marlesovo oranžno kuhinjo Cocktail, spalnico Marles, posodo Emo, male gospodinjske aparate Gorenje in Iskra, keramiko Kili, kristal Rogaška in še mnogo drugega.

"V Sloveniji takšnega prostora, namensko postavljenega točno v slogu obdobja 70. in 80. let ter opremljenega s slovenskimi izdelki, doslej še ni bilo," je ponosna Marinka Vovk. "Z nostalgičnim stanovanjem želimo pokazati tudi kulturo tistega časa, zgodbo preteklosti, zgodovino slovenskih blagovnih znamk, vzbuditi občutek njihove vrednosti in lepote ter jih ponovno približati ljudem. Hkrati želimo javnosti približati ponovno uporabo, ki je prednostna naloga družbe, pomembnejša od recikliranja, saj prepreči odpadek.

image
CPU Generacije so odraščale ob znameniti Marlesovi oranžni kuhinji.

Spodbuditi poskušamo preporod tudi na področju urejanja prostorov, saj dokazujemo, da je lahko tudi staro znova uporabno. V zadnjih letih smo priča mnogim ureditvam prostorov v tako imenovanem vintage oziroma retro stilu, pri katerem se uporabljajo še uporabni ali pa že odpisani in nato reciklirani kosi. Pokazati želimo, da je mogoče z minimalnimi sredstvi urediti stanovanje, vikend ali poslovni prostor v skladu s trendi in modnimi smernicami ter obenem biti še družbeno odgovoren in okoljsko ozaveščen."

"Popeljali ste me 40 let v preteklost"

Odzivi obiskovalcev so zelo pozitivni, številni rečejo: "Popeljali ste me 40 let v preteklost." Prihajajo pa tudi mladi, ki razstavljenih predmetov sicer ne prepoznavajo kot del svojega življenja, se pa marsikdaj spomnijo, da so jih videli pri starih starših. "Želimo jih spomniti, da imajo izdelki še vedno uporabno vrednost, tako da bi tudi sami, ko bi se recimo selili v svojo hišo ali stanovanje, prepoznali vrednost predmetov, ki so jih tam pustili prejšnji lastniki, da ne bi vsega vrgli proč in kupili novo. Povezovanje preteklosti s sedanjostjo daje tudi večji občutek lastne identitete in smisla življenja."

Z nostalgijo proti osamljenosti

Stanovanje ni muzej, ki si ga obiskovalci lahko samo ogledajo, ampak je stanovanjska enota v uporabi, v njej potekajo aktivnosti Centra ponovne uporabe, tam pa se zbirajo tudi zunanji obiskovalci. "Želimo narediti korak v smeri obujanja medsebojnih odnosov in komunikacije med ljudmi, ki je bila tako zelo značilna za čas, v katerega nas popelje obisk nostalgičnega stanovanja v Ormožu," pravi Marinka Vovk.

image
CPU Telefonirali smo ”po žici” in zbirali značke.

In še več, gre tudi za vrsto terapije. V Centru ponovne uporabe so namreč že po odprtju Grajske kavarniške popravljalnice v ormoškem gradu ugotavljali, da ljudje z opremo in izdelki iz časov njihove mladosti obudijo spomine na nekdanje čase in tako premagujejo občutke samote in zaskrbljenost. Danes, ko so zlasti starejši ljudje pogosteje osamljeni in družbeno izolirani, kot so bili nekoč, ima nostalgija vedno pomembnejšo vlogo.

"Nostalgija, hrepenenje po minulih obdobjih življenja, ima po najnovejših psiholoških raziskavah veliko večjo vlogo, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo da nas popelje v leta, ko smo bili še mladi in brezskrbni in o katerih se nam pogosto zdi, da so bila veliko lepša, kot so v resnici bila, pomaga nam pri občutku lastne vrednosti, v nas vzbuja pozitivne občutke in premaguje osamljenost," razlaga Marinka Vovk. "Kljub temu da je bilo nekoč to čustvo označeno celo kot psihična motnja, današnje raziskave kažejo, da nostalgija zelo pozitivno vpliva na počutje posameznikov. Ko so znanstveniki skupinam prostovoljcev vzbudili nostalgične občutke, so bili ti mirnejši, bolj samozavestni, občutili pa so tudi ljubezen in varnost. Zaradi vsega naštetega, predvsem pa zaradi občutka družbene podpore, ki ga nostalgija ravno tako povzroča, pogosto premaguje tudi občutek osamljenosti, ki ga je, kot vemo, z leti vedno več."

image
CPU Predmeti in izdelki, ki spominjajo na otroštvo

Ljudje, ki so otroštvo in mladost preživljali v 70. in 80. letih, so danes srednjih ali poznih srednjih let. "Ta skupina je velikokrat kar nekako spregledana. Na družbenih omrežjih niso toliko prisotni, da bi jim to zapolnjevalo ves prosti čas, hkrati pa še niso tako stari, da bi jih zanimale vsebine za starostnike ali bi se udeleževali tovrstnih aktivnosti. Hkrati so v življenjskem obdobju, ko se otroci odselijo od doma, partnerske zveze marsikdaj razpadejo in zlasti ženske, ki ostanejo same, pogosto zapadejo v depresijo. Center ponovne uporabe kot socialno podjetje že v osnovi skrbi za ranljive skupine, zdaj pa smo našo ciljno skupino razširili še na to populacijo."

Prostor za druženje in pogovor

Učno-muzejsko stanovanje tako obiskovalcem ne ponuja samo okolja, v katerem se dobro počutijo, in predmetov, ki jih prepoznajo, ampak predvsem možnost za druženje in pogovor. Saj se danes sploh več ne pogovarjamo, tudi če smo v družbi, vsak bulji v svoj zaslon. Izginjajo tudi prostori, v katerih so se ljudje srečevali. Po večjih in manjših krajih zapirajo pošte in banke, trgovine so postale centri brez duše, v katerih se ljudje izgubljajo med preštevilnimi izdelki, nakupljeno pa blagajničarka brezizrazno poskenira in nestrpno porine naprej ... "Kaj bi dala, da bi lahko šla kupovat v manjšo trgovino, kjer mi bo postregla trgovka, s katero se lahko pogovarjam, mi pogosto potožijo," pravi Marinka Vovk.

image
CPU Preteklost je tudi naša sedanjost in prihodnost.

Stanovanje v Vrazovi ulici 9 v Ormožu, v stari, preurejeni stavbi, že sami polni spominov, nekoč je bilo v njej sodišče, je namenjeno vsem, ki bi želeli za trenutek začutiti duh preteklosti, se spomniti svoje mladosti ali pa pogledati, kako so nekoč živeli njihovi starši in stari starši. Kako so se ljudje zabavali, ko še niso poznali mobilnih telefonov in računalniških igric, ko je bila socialna varnost nekaj samoumevnega, tako kot multikultura, internacionalizem, neuvrščenost, bratstvo in enotnost različnih narodov. "Če ga obiščete s skupino in se predhodno najavite, vas bo tam počakala še prava socialistična malica, ki bo postrežena kot nekoč, brez embalaže. V Centru ponovne uporabe vam bomo izbran krožnik iz tistega časa, s katerega boste malicali, zaradi spodbujanja h krožnemu načinu razmišljanja in življenja podarili, saj vas bo ta krožnik spominjal na preteklost, ki je tudi naša sedanjost in prihodnost," vabijo v Centru ponovne uporabe.

image
CPU Šele ko si sam skuhaš kavo, znaš ceniti vloženo delo.
Grajska kavarniška popravljalnica
V zapuščenem delu ormoškega gradu, iz katerega se je pred leti izselila knjižnica, je Center ponovne uporabe uredil Grajsko kavarniško popravljalnico, ki z izvajanjem dejavnosti "naredi sam" in z medgeneracijsko funkcijo omogoča povezovanje skupnosti. Je prostor, kjer se ljudje pogovarjajo, družijo in imajo pozitiven odnos do narave, ljudi in omejenosti virov. Deluje v treh grajskih sobah: v šivalnici zaposleni invalidi zaposlitvenega centra EKO Ormož izdelujejo različne izdelke iz odvečnega tekstila in oblačil. V srednji sobi je lokalna trgovinica, ki ponuja možnost nakupa oblačil, torbic, obutve po simbolični ceni in opozarja na pomen družbene odgovornosti tudi pri modi. Tam je še kotiček za otroke, z veliko praktične opreme in izdelkov, ki spodbujajo k kreativnosti.
Najbolj zanimiva je osrednja soba, nekakšna kavarnica, kjer pa si moraš kavo skuhati sam. Spiješ jo v izbrani vintage skodelici, ki jo potem odneseš domov. Kavarnica torej ne zaračuna kave, ampak simbolično ceno skodelice. "Princip 'naredi sam', ne da čakaš, da bo nekaj zate naredil kdo drug, je tisto, kar manjka sodobni družbi, da postane bolj srečna," je prepričana dr. Marinka Vovk. In prav za to gre v kavarniški popravljalnici, katere ključna naloga je kroženje virov. Že skodelica, ki jo obiskovalci odnesejo domov, jih vedno znova spomni na pomen kroženja surovin, izdelkov, ki jih mnogi zavržejo kot odpadke. Kavno usedlino pa v kavarnici zlivajo v staro posodo za mleko in jo nato uporabijo za gojenje bukovih ostrigarjev. Tudi gojiti gobe se lahko obiskovalci naučijo v gradu ali pripraviti že skoraj pozabljene lokalne dobrote. "Šele ko si sam pripraviš kavo, hrano, izdelek, ceniš vloženo delo. Zato s projektom Grajska kavarniška popravljalnica prinašamo novo razumevanje pomena vrednotenja dela, odgovornosti, izzivov in družbene odgovornosti, ki vodi k zadovoljstvu," pravi direktorica Centra ponovne uporabe.
Anketa

Koliko denarja zapravite za božično-novoletna darila?

Sudoku