Z malo razmišljanja in načrtovanja sredi poletja lahko imamo vso zimo na vrtu nekaj sveže zelenjave

Miša Pušenjak, 18.6.2020
Miša Pušenjak

Ohrovt bi morali uvrščati med super živila, saj prezimi ne glede na to, ali je listnati, glavnati ali brstični. Kapusnice sodijo med vrtnine, ki jih je ekološko najtežje pridelati.

V poletni pripeki pogosto pozabimo posaditi nekatere vrtnine, potem pa na zimskem vrtu najdemo samo zimsko solato in motovilec. Pozimi smo zato odvisni od zelenjave v trgovinah, ki pride na police od daleč, pridelana pa je kdo ve kako in kdo ve s čim. Z malo razmišljanja in načrtovanja lahko imamo vso zimo na vrtu nekaj sveže zelenjave.

Različni ohrovti

Seveda poznamo listnati ohrovt, več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno bolj znan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar, sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej gre za tri oblike z enim imenom. Vse tri vzgajamo iz sadik. Setev se prične v sredini maja, konča pa konec junija. Torej je zdaj ravno pravi čas za setev in tudi za presajanje te koristne zelenjadnice v treh oblikah. Prve sadike že presajamo, čas pa imate vse do sredine julija.

image
Miša Pušenjak Ko opazite na spodnji strani spodnjih listov take lise, je čas za ukrepanje. Kapusov ščitkar je prav na ohrovtih nevaren škodljivec.

Ohrovt prezimi ne glede na to, ali je listnati, glavnati ali brstični. Je zelo hvaležen za gnojenje z organskimi gnojili. Jeseni bi lahko uporabili hlevski gnoj, od 1,5 do 2,3 l/m², namesto njega pa lahko vedno uporabimo kompost (15 l/m²) ali pa kupljena organska gnojila. Ohrovt presajamo, ko se razvije tri do pet listov. To so velike rastline, zato sadimo sadike na razdaljo 50 x 70 cm. Vmesni prostor pa zapolnimo s setvijo nizkega stročjega fižola.

Škodljivci kapusnic

Kapusnice sodijo med vrtnine, ki jih je ekološko najtežje pridelati. Mislim, da ste se letos mnogi že srečali s težavami. Ohrovti sodijo med najmanj privlačne za škodljivce, a prav letos so jih zelo napadli. Bolezni pa praktično nimajo. Bolhači zagotovo mnogim vrtičkarjem pijejo kri. Črni ali rumeno progasti hroščki, ki naredijo številne luknjice na vseh križnicah, ne samo kapusnicah, mnoge pošteno jezijo. Pa so skoraj najmanj škodljivi med škodljivci, saj samo kvarijo videz rastline. Na rukoli, azijskih listnatih rastlinah in redkvici so nerešljiva težava. Izognemo se jim samo tako, da teh rastlin, ki tudi ne marajo dolgih in vročih poletnih dni, v tem času ne sejemo. Vse pa lahko v rastlinjakih sejemo že celo v januarju (če je dovolj sonca) ali februarju in prenehamo v aprilu. Ponovna setev pa naj bo v oktobru. Na prostem pa jih sejemo od konca marca do sredine maja in potem ponovno konec avgusta ali, še bolje, septembra. Kakšna luknjica na listih naj vas ne moti. Drugače pa je s kitajskim zeljem, ki ga sejemo ali sadimo ravno v času, ko je običajno hrošček najbolj agresiven.

image
Miša Pušenjak Timijan, žametnica, nizki fižol so dobri sosedje kapusnic.

Od naravi prijaznih, v ekološkem kmetijstvu dovoljenih pripravkov nanje delujeta azadirahtin in spinosad, doma narejen pa pripravek iz rabarbare, vendar je treba začeti takoj, ko opazimo prve na rastlinah. Obojemu bi sama dodala še olje pomarančevcev. Hroščkom ne smemo dovoliti razmnoževanja. Preganjata jih tudi pripravek ali zastirka iz listov paradižnika. Ko pa se hroščki pojavijo, je treba te pripravke uporabiti trikrat zapored, in to v kratkih, tri- do petdnevnih presledkih.

Črni ali rumeno progasti hroščki naredijo številne luknjice na vseh križnicah

Ker se hrošček podnevi skriva v zemlji, ne mara zastrtih in vlažnih tal. Zastirka, posebno iz zelenih, svežih rastlin, je dobra rešitev. Prav tako je škodljivca na rastlinah veliko manj, če med njimi rastejo kamilica, boreč, kumina, koriander, ožepek, timijan, kumina ali zelena. Mednje lahko posejemo tudi užitni tolščak kot živo zastirko. Letos nas še ne jezi, a počakajmo na prve suhe in vroče dneve. Zato je bolhača nujno zatreti že zdaj.

Gosenice metuljev in molja

Na kapusnicah najdemo tudi gosenice listne sovke, ki je nočni metulj, kapusovega belina, ki je bel, dnevni metulj, in najbolj zoprne, težko opazne gosenice kapusovega molja. Prve in druge prepoznamo po večjih zajedah, luknjah, običajno na listih glave, najdemo pa tudi njihove iztrebke, kapusov molj oziroma njegova gosenica pa naredita veliko majhnih lukenj, najbolj pogosto na vehah. Škoda je lahko velika, vseeno pa ima rastlina vedno pridelek. Na vrtnih gredicah smo bolj pozorni na pojav gosenic in jajčec. Te najdemo na spodnji strani listov, najlažje jih odstranimo kar z roko.

Jajčeca kapusovega belina so rumene barve, kapusove sovke sive, drap barve, jajčeca kapusovega molja pa povsem zaščitne zelene barve in jih ne vidimo. Pobiramo lahko tudi gosenice prvih dveh, listnih sovk, in to predvsem zvečer z baterijo. Čeprav se zdi naporno, ni tako, saj niso na vsaki rastlini in delo dokaj hitro opravimo. Od pripravkov pa nanje delujeta azadirahtin in spinosad, doma narejen pa pripravek iz rabarbare. Prav posebej za gosenice pa lahko v trgovinah kupimo tudi pripravek, ki vsebuje bakterije Bacillus thurigensis. Opozarjam, da pripravke uporabimo po sončnem zahodu in pri nižjih temperaturah. Je pa dobro, da je na listih še nekaj vlage.

image
Miša Pušenjak Zelena prav tako sodi med prijateljice ohrovta.

Tudi teh škodljivcev bo veliko manj, če posadimo kapusnice v družbi s kamilicami, ognjičem in drugimi dišečimi zelišči ter tudi nizkim stročjim fižolom. Babica pa me je poučila, da škodljivce uspešno odganja tudi vrtni tolščak. Mnoge ta rastlina jezi, saj ga imajo za plevel. A je zelo koristen tudi za naše zdravje. Danes pa lahko seme njegovega najbližjega sorodnika, užitnega tolščaka, tudi kupimo in namerno posejemo.

Pikapolonica, ki to ni
V vročih in suhih poletjih imamo opravka tudi s kapusovo stenico. Njene značilne poškodbe, kot bi bil list ostrgan, najdemo največ na zunanjih listih, vehah. Gre za ploščate rdeče hrošče, njihove mladice pa so sprva rumene, kasneje oranžne barve. Vse pa majo značilne črne lise. Nanje delujejo pripravki iz rabarbare, pripravek z aktivno snovjo azadirahtin ali spinosad, tretirati pa moramo večkrat v sedemdnevnem presledku.

Najnovejša težava: kapusov ščitkar

V zadnjih letih mnogi opažajo, da se na spodnjih strani listov pojavljajo sprva bele okrogle lise, kasneje pa z listov zletava veliko belih metuljčkov. Zelo podobni so tistim v rastlinjakih, a na srečo ne gre za istega škodljivca, le za njegovega sorodnika. Kapusov ščitkar ima veliko daljši razvojni krog, zato nikakor ne dela take škode kot tisti v rastlinjaku. Gre za škodljivca iz družine uši, zato ga zatiramo s pripravki, ki škodijo tem škodljivcem. Med domačimi pripravki sta to čaj iz pelina, pripravek iz listov rabarbare ali vratiča, med kupljenimi pa naravni piretrin in pripravki iz njega ali pa azadirahtin, izvleček iz tropskega drevesa nim. Pomembno pa je, da nam pri delu kdo pomaga, saj so škodljivci na spodnji strani listov. V nasprotju z drugimi škodljivci samo kapusovega ščitkarja zatiramo zjutraj, ko je manj gibljiv in ga lažje ujamemo. Eden naj dviguje liste, najpogosteje je ščitkar čisto na spodnjih listih križnic, drugi pa poskuša poškropiti čim več teh nadležnih metuljčkov. Če jih opazite dovolj zgodaj, boste povsem uspešni pri njihovem zatiranju.

Kapusova muha

Za konec pa se ne moremo izogniti še muhi - tudi kapusova muha obstaja. Ličinke kapusove muhe so v zadnjih letih na pohodu. Beli črvički, ki objedajo korenine, povzročijo nenadno zastajanje rasti, vijolično obarvane liste kapusnic konec maja, v juniju in avgustu. Letos ste se mnogi srečali z njimi, saj je bil prvi napad močan. Pred kapusovo muho zaščitimo rastline s pokrivanjem z mrežo ali agrokopreno tako dolgo, da pričnejo muhe zvijati glavo. Največ škode naredi prvi nalet v drugi polovici aprila ali začetku maja, v avgustu pa je težava na črni redkvi in drugih korenastih križnicah. Sadike brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta, cvetače in brokolija pa tudi zelja lahko do listov ogrnemo z zemljo. Pokrivanje tal okoli rastlin z listi močno dišečih rastlin, tudi paradižnika, in zelišč, mešani posevki z zeleno, kamilico, kumino ali janežem prav tako zmanjšajo napade tega škodljivca, saj tako ne izleže veliko jajčec. Nemška biodinamična kmetovalka Maria Thun priporoča trikratno zalivanje koreninskega vratu kapusnic s čajem iz pelina. Enako naredimo v avgustu s črno redkvijo.

image
Miša Pušenjak Se je tudi vam to zgodilo? Kapusova muha je naredila veliko škode.

Kapusnice so, žal, najbolj na udaru škodljivcev, zato je njihovo pridelovanje na ekološki način dokaj težavno, a ne nemogoče. Sama najbolj svetujem mešane posevke, saj je tak način najbolj enostaven. Pri tem pa moramo prenehati razmišljati o popolnoma čistem, nepoškodovanem pridelku brez luknjic, le tako bodo tudi kapusnice sestavni del našega ekološkega vrta.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku