V zadnjih 70 letih, ko imamo na voljo sorazmerno primerljive meritve na množici merilnih mest, smo julija in avgusta že nekajkrat zabeležili podobno visoke ali celo višje temperature, kot jih pričakujemo jutri. Za junij pa je takšna vročina izrazito nenavadna, sporočajo z Arso. Ozračje se, tako pri tleh kot v višinah, v povprečju junija še znatno segreva in doseže vrhunec v drugi polovici julija ali prvi polovici avgusta. Tla so običajno junija še sorazmerno dobro namočena, zato junijsko vročino pogosto spremljata sopara in vsaj posamezne popoldanske nevihte. Letošnje razmere so nekoliko drugačne. Čeprav je bil maj zelo moker pa se je junija zaradi skromnih padavin, obilice sončnega vremena in visoke temperature zraka marsikje (zlasti v zahodni Sloveniji) zgornji sloj tal močno osušil in že bolj spominja na julijske ali avgustovske kot junijske razmere. Če na to, za vročino dokaj ugodno podlago, dodamo še nenavadno topel zrak v višinah, imamo (za junij) redko kombinacijo, ki prinaša temperaturne rekorde.

Andrej Petelinšek

Vročinski val, ki je v teh dneh zajel zahodno in srednjo Evropo, se počasi seli tudi k nam. "V četrtek bo vročina dosegla vrhunec, pričakujemo najvišje temperature med 34 in 37 stopinj," je povedal Brane Gregorčič z Arsa. Vročina bo najbolj izrazita v zahodni in osrednji Sloveniji, kjer lahko pade tudi nov junijski vročinski rekord. "V noči na petek nas bo oplazila hladna fronta in prinesla nekoliko svežega, zraka tako da v petek in v soboto v notranjosti Slovenije temperature predvidoma ne bodo dosegle 30 stopinj Celzija, ampak bodo tik pod 30 stopinjami," je pojasnil. Vročina pa se bo do konca tedna po njegovih besedah nadaljevala na Primorskem, kjer je razglašena tudi velika požarna ogroženost v naravnem okolju.

Nataša Juhnov

"V nadaljevanju prihodnjega tedna, od srede naprej, bo vreme bolj spremenljivo in kaže, da tako ekstremne vročine ne bo več," je še pojasnil. Na Arsu ob visokih temperaturah priporočajo, da naj se gibanje na prostem omeji na jutranje in večerne ure. Predvsem mlajše in starejše prebivalce opozarjajo, naj v času visokih temperatur ostajajo na hladnem, da se izognejo dehidraciji in vročinskemu udaru. Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v teh vročih dneh opozarjajo, da je najpomembnejša hidracija oziroma pitje vode. Za starejše ljudi je priporočljiva količina od dva do tri litre vode na dan, za otroke okrog enega litra. Priporočeno je pitje v intervalih.

Sašo Bizjak

Opozorilni znaki dehidracije so slabost, nemoč, zmedenost, velika žeja, zato je treba takšno osebo dati v senco, ji dati piti vodo in poklicati zdravnika na 112, če je hudo zmedena. Ker so v vročini najbolj izpostavljeni delavci na gradbišču, zdravniki svetujejo, naj delata dva skupaj, če enega obide slabost, da mu lahko drugi pomaga. Svetujejo zaščitno obleko, kapo, pokrivala za tilnik in ušesa ter zaščitno opremo proti pripeki in seveda uživanje vode. Na inštitutu v vročini odsvetujejo pitje alkohola, kave, gaziranih in sladkih pijač, ker še bolj pospešijo odvajanje vode iz telesa.

Arhiv

Zaradi visokih temperatur pa je razglašena velika požarna ogroženost na območju občin Koper, Ankaran, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. V naravi je tako poleg požiganja in odmetavanja gorečih ali drugih predmetov oz. snovi, ki lahko povzročijo požar, prepovedano tudi kuriti, požigati ob infrastrukturnih objektih, izven pozidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati ognjemete. Policija in inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami bosta v tem času izvajala poostren nadzor.

Jožko Battestin je marca, ko je praznoval svoj 101. rojstni dan, priredil klavirski koncert za vse sostanovalce ljubljanskega doma za starejše Kolezija, kjer prebiva od leta 2006. Ob izidu strokovne knjige Osnove grafologije je znova zaigral v prostorih doma, na tiskovni konferenci za založnike in novinarje. Ne igra po notah, temveč improvizira, glasbo pa sproti komponira. "Igranje po notah je obremenitev, človeka utrudi, improvizacija pa je ustvarjanje, počitek, človeka sprosti," pravi upokojeni elektroinženir in profesor fizike.

Založba Ara/Primus Klavir igra od desetega leta, brez not, ker vedno improvizira.

V življenju sodeluje z vesoljem

Rodil se je v Ljubljani in zaključil študij elektrotehnike. Na začetku svoje poklicne kariere je poučeval na srednji tehniški šoli, bil je profesor fizike na Šubičevi gimnaziji in deloval kot profesor na mariborski univerzi. Poleg profesure je vodil tudi gradnjo inštituta Jožefa Stefana in bil njegov tehnični direktor. Od 10. leta že igra klavir, kasneje je usvojil tudi orgle in pri 95. letih za izbrane poslušalce odigral svoj samostojni orgelski koncert v Cankarjevem domu. Pri 91-ih letih je opravil izpit za športnega pilota in poletel do Bleda. Nikoli se ni omejeval v svojih zanimanjih zgolj na svojo strokovno izobrazbo, kot rad izpostavi, ga zanima vse, tudi vesolje."Z vesoljem nekako sodelujem. Povezan sem z njim. Vsaka misel je elektromagnetno valovanje, vsaka misel gre v vesolje in se vrne nazaj, ker se tam tudi odbija z isto frekvenco. To se dogaja avtomatično. Z vesoljem lahko komuniciramo samo s svojimi mislimi. Iz vesolja marsikaj lahko dobimo, če kaj rabimo," pravi stoletnik.

Založba Ara/Primus Z grafologijo se je ukvarjal intenzivno tudi v sodelovanju z Antonom Trstenjakom, utemeljiteljem slovenske grafologije.

Ves čas je aktiven, kot učenec in učitelj

Dneve v domu preživlja aktivno, veliko bere, se izobražuje in se udeležuje različnih aktivnosti, enako kot je to počel vse življenje. Pri 18-ih letih je prijavil svoj prvi izum, pri 22-ih je zasnoval posebno tehnologijo za klavir, ki zaigrano s tip samodejno prenese v notni zapis. Vsega skupaj ima štirinajst patentov, gre predvsem za naprave in pripomočke za pouk fizike in mehanike. Doslej je izdal že več strokovnih knjig, zadnjo Osnove grafologije je začel pisati pred desetletji, ko je proučil vse knjige nemškega filozofa, psihologa in protagonista grafologije ter nominiranca za Nobelovo nagrado v literaturi Ludwiga Klagesa. Z grafologijo se je ukvarjal intenzivno tudi v sodelovanju z Antonom Trstenjakom, utemeljiteljem slovenske grafologije, kateremu je tudi posvečena. Ravno Trstenjak je spodbujal Jožka Battestina, naj knjigo tudi čim prej objavi.

Postavil temelje znanstvene grafologije

Njegovo zadnje delo, Osnove grafologije, je po mnenju psihologa prof. dr. Janeka Museka tudi v svetovnem merilu eno najboljših in najtemeljitejših predstavitev grafologije Ludwiga Klagesa, enega najvplivnejših imen v zgodovini te vede, ki ga je avtor obogatil z lastnimi in izvirnimi prispevki. V knjigi utemeljuje, kako naj bi se v značilnostih posameznikove pisave kazale njegove osebnostne in druge psihične karakteristike. V grafologiji se je oblikovalo prepričanje, da lahko z analizo značilnosti pisave odkrivamo tudi značilnosti posameznikove osebnosti, ki se odražajo v pisavi. Posebnost knjige je izračun sprememb energije, ki spremlja gib prsta, roke do zapestja ali roke do rame. Kot pravi avtor, računi, ki so podrobno predstavljeni v knjigi, "niso zamotani, zahtevajo le znanje srednješolske fizike". Knjiga omogoča, da bi eno vodilnih klasičnih grafoloških teorij predstavili na način, ki je lahko izhodišče za temeljito znanstveno preverjanje grafoloških postavk, in tako položili temelje znanstveni grafologiji.

Založba Ara/Primus Dneve v domu starejših Kolezija preživlja aktivno, veliko bere, se izobražuje in se udeležuje različnih aktivnosti

Ob predstavitvi knjige je njegova delovna terapevtka Rozi Micevska poskrbela, da se ni preveč utrudil, zato ni dolgo ostal v družbi obiskovalcev doma. Z vozičkom ga je odpeljala na njegovo stalno mesto, za mizo v notranjo kavarnico, kjer se po besedah terapevtke rad druži z ljudmi in se pogovarja z vsakim, ki prisede. "Je pozitiven človek," ga opisujejo tisti, ki z njim preživijo največ časa.

Pri izbiri očal ste lahko kreativni. Za Anno Wintour, šefinjo najprestižnejše modne revije na svetu Vogue, je značilno dvoje: 69-letnica ima že leta enako pričesko in obsedena je s sončnimi očali. Nosi jih povsod, celo v notranjih prostorih, v temi, med intervjuji in v pogovoru z britansko kraljico. A redko kdo ve, da ne zaradi vzvišenosti, temveč zaradi preobčutljivih oči. Njena sončna očala so pravzaprav korekcijska in ji lajšajo opazovanje na modnih revijah pod močnimi lučmi. In s tem je pomanjkljivost, ki jo je podedovala po očetu, nenamerno spremenila v zaščitni znak.

Shutterstock

Pazljivo pri izbiri

Sončna očala naj bi oči ščitila pred bleščečo svetlobo in izpostavljenostjo škodljivim spektrom sončnega sevanja, torej pred UV-sevanjem, kar zagotavlja certifikat CE. Za splošno rabo v mestu ali naravi zadostuje številka 2 ali 3, slednja tudi na morju in ob vodi, v visokogorju 4, medtem ko so očala s filtrom 1 primerna zgolj za notranje prostore. Oznaka UV400 denimo pa pomeni, da očala preprečujejo prehod žarkov do valovne dolžine 400 nm in tako blokirajo prehod praktično vseh UV-sevanj.

Canstockphoto

Z rednim nošenjem sončnih očal preprečimo vnetje oči, očesne veznice in roženice, sivo mreno očesne leče in okvare mrežnice, tudi v predelu rumene pege, ščitijo pred vetrom in prašnimi delci, ki so vedno v zraku. Očala pomagajo blažiti alergijo, saj oči niso neposredno izpostavljene cvetnemu prahu. Ko vdira v oko moteča, difuzna svetla, neonska ali direktna sončna svetloba, se oko organsko začne krčiti, skupaj z njim pa čelo in drugi del obraza, zato imajo ljudje, ki ne nosijo sončnih očal in so veliko izpostavljeni moteči svetlobi, tudi močne izrazne gube okrog oči in vrezane čelne gube. Številnim pa močna svetloba povzroča glavobole in migrene, če jo spremenijo v prijetno in s tem razbremenijo telo, pa glavoboli izginejo. Strokovnjaki zato posebej priporočajo, da oči zaščitimo že zjutraj, ob prvi svetli svetlobi, ki je je največ spomladi in poleti.

A za zdrave oči ni zgolj pomembno, da pred prehodom čim večjega dela škodljivih sevanj zaščitimo ne le leče, temveč tudi stranski, spodnji in zgornji del oči. Zato, če je le mogoče, izberite očala z velikimi lečami in stranskimi ščitniki ali obliko, ki tesno sledi reliefu glave.

Profimedia

Bolj ali manj zatemnjena

Pri izbiri sončnih očal je pomembnih več dejavnikov. Poleg oblike, ki, kot rečeno, naj blokira stranski prehod nezaželenih delov sončnega spektra, še vrsta leč. Očalne leče so lahko iz stekla, plastike ali polikarbonata. Najbolj učinkovite so iz posebne plastike in polikarbonata, ki ne prepušča praktično nobenega sevanja pod valovno dolžino 380 nm, obenem je material tudi lahek in čvrsto odporen. Dodatno zaščito omogočajo dodatki v lečah in tanki premazi na njih, ki odbijajo ali absorbirajo nevarne dele sončnega spektra. Zatemnitev in barva očalnih leč pa nimata bistvenega pomena pri zaščiti pred UV-sevanjem, a vplivata na počutje. Zelo temne očalne leče lahko povzročijo razširitev zenice, in v tem primeru, če ne blokirajo UV-sevanj, celo večje prehajanje UV-žarkov v notranjost očesa. Pri močni sončni svetlobi si sicer želimo višjo stopnjo zatemnitve, saj preprečuje bleščanje odbojnih površin in je uporabna v športu in pri vožnji. Pri izbiri očal je pomemben tudi material okvirja. Najbolj ustrezni so okvirji iz jekla, titana in akrilota, brez vsebnosti niklja. Ta na mestih stika namreč pogosto povzroča alergijske reakcije kože.

V poletni, včasih prav pasji vročini prisegamo na različne načine osvežitve. Nekaterim ne pomaga nič drugega kot ledeno hladna pijača, ki dodobra orosi kozarec, in še dodatno ohlajena s kockami ledu. Tudi kakšen mehurček v pijači ni odveč. Drugi prisegajo na ne preveč hladno pijačo, tudi zelo sladka naj ne bi odžejala. A kot v mnogih drugih rečeh je vse prepuščeno okusu posameznika in njegovi iznajdljivosti. Če komu teknejo hladni mehurčki, naj si jih privošči, saj o tem, da je bolj zdrava in da tudi bolj odžeja kakšna ne preveč hladna pijača, nima smisla razpredati. Tudi če sedimo za isto mizo, ni zagate - ljubitelji hladnega si v pijačo dodajo led, tisti drugi zaužijejo bolj tople napitke. In so vsi zadovoljni.

Meta in melisa

Kot se za vroče spodobi, priprava osvežujočega napitka ni zahtevna. Sploh če imamo pri roki, bodisi z domačega vrta bodisi s tržnice, meto ali meliso, izjemno uporabni začimbi za pripravo poletnih napitkov. Že res, da prehrambni strokovnjaki priporočajo predvsem pitje vode, a včasih vendarle tekne kak aromatičen napitek z okusom po sadju. V vrč damo nekaj vejic melise ali mete, kar s stebli, zalijemo z vodo in pustimo stati nekaj ur, lahko tudi čez noč. Dodamo še nekaj rezin limone ali pomaranče, tudi rezina sveže kumare bo osvežila tak poletni napitek. Pustimo ga lahko na kakšnem hladnem prostoru ali pa ga damo v hladilnik, če imamo raje hladne pijače.

Profimedia Napitek iz mete in melise z limono ali pomarančo odlično odžeja.

Poleti lahko vodo obogatimo z žlico ali dvema kakšnega sadnega sirupa, sploh če imamo domačega iz bezga, melise ali mete, v vrč pa narežemo poljubno sadje, dodamo semena granatnega jabolka, maline, robide in manjše jagode. Še bolje je, če imamo steklenico s širokim vratom, ki ima tak pokrov, da pri nalivanju v kozarec sadje in zelišča ostanejo v steklenici. Ko porabimo tekočino, lahko čez sadje in zelišča znova nalijemo vodo in čez uro ali dve je napitek že nared.

Čaji in bovle

Za gašenje žeje v vročih dneh si lahko pripravimo tudi kakršenkoli čaj in mu dodamo limonin ali pomarančni sok, rezine grenivke, koščke ananasa. Če kuhamo sadni čaj, uporabimo takšnega, ki vsebuje na koščke narezano sadje, saj je veliko bolj aromatičen in okusen od čajev v filter vrečkah.

Profimedia Citrusi, jagode in kumare v isti skledi

Lahko pripravimo tudi različne sadne bovle. Če jih bodo uživali le odrasli, jih obogatimo s penino, če bodo iz sklede zajemali tudi otroci, dodajmo gazirano vodo. Uporabimo večinoma sveže sadje, saj bo bovla bolj teknila kot s sadjem iz kompota. A po drugo strani drži, da si s sadjem iz kompota nekoliko olajšamo delo, zaradi sladkorja, ki ga konzervirano sadje v sirupu vsebuje, pa bo bovla toliko bolj teknila ljubiteljem sladkega.

Aloe vera in sangria

Popularni so tudi napitki z dodatkom aloe vere in kokosove vode. Zakaj pa ne! Malo eksotike je vedno privlačno in malce poguma je potrebnega, da najdemo pravo kombinacijo, a prav v iskanju novega je tudi čar priprave napitkov.

Morda poskusimo z ingverjevim sirupom. Ingver sicer ni več kakšna posebna eksotika, a vseeno v naših kozarcih še ni vsakdanji dodatek.

Profimedia

Za kak osvežujoč poletni večer, ko so v družbi le odrasli, seveda ne pozabimo na sangrio. Rdeče vino, penina, jagode, pomaranče in morda še kaj. Sadja je poleti na pretek, izkoristimo ga.

Ginger ale

Pijača ginger ale je po svetu zelo popularna in potemtakem ni razloga, da si je ne bi pripravili tudi doma. Pripravimo 25 dag svežega ingverja in ga nastrgamo (korenino prej seveda olupimo). Z ene limone s strgalnikom narežemo trakove lupine, belo kožico, ki se drži lupine, odstranimo, ker greni. Nastrgani ingver in limonino lupino damo v večji lonec in prilijemo liter vode ter na močnem ognju pustimo, da zavre. Ogenj potem zmanjšamo in kuhamo še deset minut, potem pa dodamo 30 dag sladkorja in mešamo, dokler se sladkor povsem ne raztopi. Ko je zmes povrela za približno četrtino, jo precedimo skozi gosto cedilo. Ko se sirup ohladi, ga nalijemo v steklenico in shranimo v hladilniku. Če sirupu dodamo mineralno vodo (na 1,25 dl sirupa dolijemo 2,5 dl mineralne vode), dobimo pijačo ginger ale. Seveda v kozarcu ne sme manjkati led.

Profimedia Hladno in z mehurčki

Seveda pa lahko ingverjev sirup razredčimo tudi z navadno vodo, dodamo rezine limone ali kumare, tudi vejica mete ali melise ne bo odveč. Ali pa dodamo kakšno drugo sadje, narezano na kocke ali rezine. Ali zamrznjene borovnice in maline.