Z Balkana z ljubeznijo
Kulinarični raj, v katerem je osnovna sestavina meso vseh vrst, a brez zelenjave ne bi šlo. Jagnje, odojek ali kozliček z ražnja, ribji paprikaš iz kotlička, golaži najrazličnejših imen (v Sloveniji bograč, na Hrvaškem čobanac), paprikaši, zloženci, sarme ...
Ob misli na balkanski lonec večinoma pomislimo na pasulj, sarmo, čevapčiče, pleskavice in ražnjiče, na begovo čorbo, urmašice, tufahije in baklave. Na leskovačko mučkalico in vešalico prav tako in seveda na burek. A v balkanskem loncu se skriva veliko več. Ker Balkan niso le BiH, Srbija z Vojvodino, Kosovo in Makedonija ter Črna gora in Albanija, pač pa seže tudi v Bolgarijo in Romunijo; Hrvaška in Slovenija prav tako tvorita del Balkana, na jugu ne moremo mimo Grčije, pa še Turčija se delno nahaja na balkanskem polotoku. Zakaj torej ne izkoristiti kulinaričnega bogastva vseh balkanskih dežel - sploh, ker so se v balkanskih kuhinjah mešali tudi vplivi od drugod.
Hrvaška, grška in turška kuhinja so pobrale veliko sestavin, začimb in jedi z mediteransko noto, v Turčiji se razen mediteranskega čuti tudi vpliv arabske, severnoafriške in bližnjevzhodne kuhinje. Na slovensko, hrvaško in vojvodinsko, delno tudi srbsko kuhinjo so vplivali srednjeevropski načini kuhanja in priprave hrane, tako da je Balkan tudi prava kulinarična mešanica in ne zgolj mešanica kultur, narodov ter običajev. Tudi v nekaterih državah na balkanskem polotoku srečujemo zelo različne kuhinje, predvsem v tistih, katerih del se nahaja ob morju, del pa na tipično celinskem delu (Slovenija, Hrvaška, Albanija, Črna gora, Grčija, Bolgarija, Romunija).
1,1 kg sladkorja
1,3 l vode
190 g gustina
sok polovice limone
150 g sladkorja v prahu + 8 dag gustina
ekstrati različnih okusov, jedilne barve po želji
kokos, orehi
Ves sladkor raztopimo v 4 dl vode. Kuhamo okoli 15 minut na zmernem ognju oziroma da količina povre na tretjino prvotne. Preostanek vode razmešamo z gustinom in vlijemo v čim širšo posodo. Dolijemo sladkorni sirup, premešamo in počasi kuhamo okoli 60 minut. Občasno premešamo in pazimo, da se zmes ne prime dna posode. Ko je zmes gosta kot puding (naj ne pade z žlice, ko jo nagnemo), dodamo limonin sok in na koščke zrezane orehe ali mandlje ter ekstrakt (lahko tudi rožno vodo). Večji pekač namažemo z mandljevim ali drugim oljem in potem nanj zlijemo zmes. Poravnamo, plast naj bo visoka dva do tri centimetre. Pustimo 24 ur, da se dobro strdi. Potem rahat lokum narežemo na kocke in vsako povaljamo v mešanici sladkorja v prahu in gustina.
Hrana je druženje
Kot je raznolika pokrajina v balkanskih državah, je različna tudi kulinarika. Rodovitna zemlja v ravninskih predelih diktira drugačne prehranjevalne navade, kot jih poznajo ljudje ob morski obali, bogastvo morja in rek narekuje svoj način, obilo sonca v celinskem delu, kot je na primer v Makedoniji, daje spet drugačen pečat. In povsod veliko odličnih mlečnih izdelkov. A večini ljudi na Balkanu je skupno eno - velika ljubezen do hrane in predvsem druženja ob njej.
Z ljubeznijo pripravljena hrana ima čisto poseben okus. Balkanci jo pripravljajo z ljubeznijo, za goste pa še s ponosom. Kamorkoli na Balkanu se obrnemo, povsod pri pripravi hrane razen osnovnih sestavin, ki so seveda odvisne od bližnjega okolja, uporabljajo tudi veliko začimb. Ponekod ostre in pekoče, drugod bolj blage in milejših okusov. Sveže začimbnice so še posebej cenjene v obmorskih predelih, a tudi na celini se jim ne odrečejo povsem.
In še eno skupno značilnost imajo vse kuhinje Balkana - najosnovnejša sestavina obrokov je meso. Ne glede na vse bolj prisotna mnenja in prepričanja, da bi morali znižati količino zaužitega mesa, Balkan še ni (in verjetno še dolgo ne bo) raj za vegetarijance, kaj šele vegane. Saj se najde veliko zelenjave in živil, iz katerih tudi na Balkanu pripravljajo jedi za tiste, ki iz različnih razlogov ne jedo mesa, a brez mesa si je v tem delčku sveta težko zamisliti popolno omizje.
Kot je raznolika hrana, so raznoliki tudi načini priprave. Kuhanje in pečenje, cvrenje, peka na žaru in ražnju, kuhanje v kotličkih nad odprtim ognjem, priprava hrane v glinenih ali železnih posodah v žerjavici. Jagnje, odojek ali kozliček z ražnja, ribji paprikaš iz kotlička nad odprtim ognjem, golaži najrazličnejših imen (v Sloveniji bograč, na Hrvaškem čobanac), paprikaši, zloženci (grška musaka z jajčevci na primer), sarme (zvitki iz zeljnih ali trtnih listov z najrazličnejšimi nadevi) so samo nekateri načini priprave mesa na Balkanu. Zrezkov je tu pravzaprav še najmanj, čeprav brez teh tudi ne gre povsem. Liški zrezki na primer so nekaj čisto posebnega - zrezke rahlo potolčemo skupaj z drobtinami, jih povlečemo skozi stepena jajca in ponovno skozi drobtine ter ocvremo. Potem jih zložimo v pekač, prelijemo z vinom in vodo ter pečemo v pečici. Tudi ni nujno, da za peko vedno uporabimo olje ali mast. Na Kosovu na primer meso velikokrat pečejo na raztopljenem kajmaku, kajmak pa lahko uporabimo tudi za premaz za različne vrste mesa (kot na primer v zrezku karađorđe).
Jajčevec, paprika, paradižnik, fižol
Pomembna sestavina jedi po vsem Balkanu je tudi zelenjava. V nekaterih krajih imajo idealne razmere za rast različnih vrst zelenjave - v Turčiji in Makedoniji ter Grčiji izjemno dobro uspevajo jajčevci, paprika prav tako (odlična paprika raste tudi v Srbiji in v ravninskih delih Hrvaške), enako paradižnik. In še veliko druge - od ohrovta, zelja, bučk do pora.
Nikakor ne moremo mimo uporabe stročnic - v mediteranskih predelih prevladujeta čičerka in bob, prisoten je seveda tudi fižol, čeprav nas misli ob omembi fižola najprej ponesejo v Srbijo (prebranac) in Makedonijo (tavče gravče). In ne smemo pozabiti na okro (bamija), prav za Mediteran in severno Afriko značilno stročnico. V Grčiji jo dodajajo mesnim jedem, v BiH pa brez okre ni prave begove čorbe.
In če je že premalo zelenjave, stročnic in žitaric ob mesu, na Balkanu ne zmanjka drugih prilog. Krompir je najbolj pogost, a tudi široki rezanci h kakšnemu paprikašu se najdejo, pa riž, ki v Turčiji in Makedoniji še posebej dobro uspeva.
In ob koncu še nekaj sladkega. Spet misli ob omembi Balkana zaidejo k baklavam, urmašicam in tulumbam, a tudi ratluk (k turški kavi se kocka odlično prileže) in tufahije niso od muh. Pa znane torte izpod rok srbskih in hrvaških mojstric, izdatna slavonska in vojvodinska peciva ... In še veliko drugih sladkih dobrot najdemo tu.
V Domu Danice Vogrinec in Domu pod gorco spet prepovedani obiski
Iz Doma Danice Vogrinec v Mariboru so obiskovalcem sporočili, da zaradi trenutne epidemiološke situacije v Sloveniji in Mariboru, predvsem pa zaradi skrbi za zdravje stanovalcev, od danes v vseh delovnih enotah doma po priporočilu NIJZ obiski niso več dovoljeni. Prav tako niso več dovoljeni izhodi stanovalcev izven doma. Tudi s tem ukrepom sledijo navodilom NIJZ. "Za vse stanovalce bomo zaposleni doma prijazno in strokovno poskrbeli. Aktivnosti znotraj doma bodo potekale kot do sedaj. Dodatne informacije vam lahko posredujejo vodje timov zdravstvene nege in oskrbe v vseh delovnih enotah doma," sporoča vodstvo doma. Prepoved obiskov bo trajala predvidoma do srede, 8. julija, nato bodo obiskovalce in stanovalce o novih ukrepih in navodilih epidemiološke službe ponovno obvestili.
Za prepoved obiskov so se odločili tudi v Domu pod gorco:
Danes bodo nastajale nevihte, tudi močnejše. Kakšno vreme pa nas čaka ob koncu tedna?
Včerajšnje napovedi vremenoslovcev o možnosti močnejših neviht so se uresničile, najhuje je bilo na območju Trbovelj, toča je klestila tudi na območju Vranskega. Tudi danes bo vreme podobno včerajšnjemu. Danes bo spremenljivo oblačno. Na zahodu bodo prve plohe in nevihte možne že dopoldne, drugod povečini sredi dneva in popoldne, ponekod se bodo nadaljevale tudi v noč. Nastane lahko tudi kakšna močnejša nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30, v jugovzhodni Sloveniji do 32 °C, napovedujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 28 °C.
kakšno vreme nas čaka med vikendom? V soboto bo na Primorskem povečini sončno s šibko burjo. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo postopno jasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno in spet bolj vroče.
Vremenska fronta z neurjem in točo je v sredo zvečer prešla območja občin Črna na Koroškem, Hrastnik, Trbovlje, Vransko, Šentilj, Sveti Tomaž in Puconci. Neurje je bilo najmočnejše v trboveljski in hrastniški občini. Na Vranskem je padala toča v velikosti oreha, ki je v nekaj minutah pobelila tla, največ škode pa je bilo na poljščinah.
Kot so navedli na Upravi RS za zaščitno in reševanje, je neurje najbolj prizadelo Trbovlje in Hrastnik. Toča je poškodovala nekaj ostrešij, meteorna voda je poplavila železniški podvoz, nekaj objektov in ponekod na cestišča nanesla zemljino in drug material. Močan veter je odkril eno ostrešje in podrl nekaj dreves.
Na območju trboveljske in hrastniške občine so doživeli tudi udar strele, zaradi katerega je tlelo v telekomunikacijski napravi v stanovanjskem objektu. Za sanacijo posledic neurja so aktivirali devet gasilskih enot in v enem primeru tudi potapljače.
Gasilci so izčrpali vodo iz poplavljenih objektov, zasilno prekrili poškodovana ostrešja, razžagali in odstranili podrto drevje ter odmašili odtoke za meteorno vodo. Ponekod so si pri sanaciji posledic hudourniške meteorne vode pomagali s težko mehanizacijo.(STA)
V domovih za starejše previdni z obiski: Odzivi obiskovalcev različni, od zanikanja nevarnosti do prepričanj o teoriji zarote
Potem ko se je življenje v domovih za starejše v glavnem že vrnilo v običajne predkoronske tirnice, so določen "nadzor" nad obiskovalci le ohranili. V večini domov še veljajo omejitve glede števila obiskovalcev pri posameznem stanovalcu, ponekod se pričakuje tudi predhodna najava obiska, povsod pa morajo obiskovalci podpisati izjavo, da so v zadnjih 14 dneh brez bolezenskih znakov.
Izjava, merjenje temperature in maska
"Obiskovalci lahko prihajajo v naš dom brez najave, a se morajo ustaviti pri recepciji, kjer podpišejo zdravstveno izjavo in jim izmerimo temperaturo. Obvezno morajo nositi zaščitno masko, če hodijo po domu, ni pa maska obvezna na prostem," razlaga Gregor Žigon, direktor Doma pod gorco. Ali nameravajo zaostriti pravila? "Spremljamo epidemiološko sliko in glede na to se bomo odločili, niti ne bomo čakali navodil," odgovarja. Vzdušje med stanovalci je dobro, v domu so spet tudi prireditve. "Kadar je lepo vreme, se te večinoma izvajajo na prostem. Namenjene pa so zdaj le našim stanovalcem - prej smo nanje vabili tudi druge obiskovalce. Stanovalci prireditve radi obiskujejo: ko jih med epidemijo ni bilo, so jih pogrešali," še pravi direktor Doma pod gorco.
Tudi v domu Tezno vsakodnevno spremljajo epidemiološko sliko - odkar se je virus spet pojavil v Mariboru, še toliko bolj. Najav obiskov v tem domu niso ukinili. "Svojcem merimo temperaturo, podpisujejo izjave o zdravstvenem stanju, zdaj pa jih tudi sprašujemo: Ste bili na Hrvaškem? Preko facebooka smo jih prosili, naj bodo odgovorni ... Tudi zaposleni si merimo temperaturo, nosimo maske. Zaposlene smo s posebnim dopisom tudi pozvali k skrbnemu ravnanju in jih prosili, naj spremljajo epidemiološko sliko in naj se zavedajo, kaj za nas pomeni, če bi kdo zbolel," pravi direktorica Doma starejših občanov Tezno Jasna Cajnko.
Kakšne pa so izkušnje s svojci, ali ti upoštevajo nasvet, da naj bi prve dni po dopustu ne prihajali v dom? "Ravno smo se dogovorili, da bomo svojce v primeru, da so dopustovali na Hrvaškem ali so bili te dni na mariborski urgenci, prosili, da vsaj teden dni počakajo, preden pridejo obiskat sorodnika v domu. Velika težava je: vidimo, da ni veliko razumevanja pri svojcih," pravi Cajnkova. Imajo svojci občutek, da pretiravate? "Da. Žal tako razmišljajo," potrdi. In doda: "Še naprej bomo pozorno spremljali stanje in se ravnali po priporočilih pristojnih in glede na dejansko situacijo."
Obiski omejeni
V Sončnem domu in Domu Danice Vogrinec so obiski omejeni na eno zdravo osebo, ob prihodu se je treba prijaviti v recepciji, imeti zaščitno masko, obvezni so razkuževanje rok, merjenje telesne temperature in podpis izjave, odsvetuje se, da so obiskovalci starostnikov otroci in mladostniki. V Sončnem domu še posebej opozarjajo na previdnost v času dopustov. Priporočajo, da svojci ne pridejo na obisk vsaj en teden po vrnitvi z dopusta v regijah, kjer je tveganje za okužbo povečano.
Podobno tudi v Domu Danice Vogrinec, kjer svojcem v primeru, da so se vrnili z ogroženih območij, svetujejo, da deset dni ne prihajajo v dom. Pa nasvet spoštujejo? "Ravno včeraj sem obiskovalki, ki pogosto prihaja k svojcu v dom in je z ogroženega območja, svetoval, da bi nekoliko zmanjšala pogostost obiskov, a je nisem prepričal - sodi med tiste, ki mislijo, da gre pri tej epidemiji za teorijo zarote," pravi direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič. Dodaja, da so med obiskovalci zelo različni ljudje in tudi glede koronavirusa imajo zelo različna prepričanja, zavedanja in ni mogoče preprečiti obiska v domu tistim, ki nevarnosti ne vidijo. "Tveganje je realno, treba je narediti vse, da se kar najbolj zmanjša," pravi Slavič. Vsak odhod stanovalca v domače okolje, denimo na praznovanje, že lahko pomeni potencialno možnost, da se v dom prinese okužba. Zato bodo stanovalcem predlagali, da začasno ne bi odhajali v domače okolje, še pove direktor Doma Danice Vogrinec.
Zdrava starost v mestih: Gibanje in vrt na balkonu kot pika na i kakovostni prehrani
Z uravnoteženo prehrano in redno telesno dejavnostjo lahko v telesu upočasnimo nastanek določenih sprememb in izboljšamo svojo kakovost življenja. Cilj starejših je ohraniti čim večjo funkcionalno neodvisnost, ta pa lahko neposredno ugodno vpliva na kakovost življenja v starosti. Uravnotežena prehrana varuje organizem pred podhranjenostjo in čezmerno hranjenostjo ter posledično zmanjša možnost za pojav zdravstvenih težav. Zmanjša lahko tveganje za nastanek nenalezljivih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka.
Kar starejšim pogosto primanjkuje, je pravo znanje, kako to doseči. Zaradi odtujenih odnosov se pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane. Naša skupna naloga je, da te ovire premagamo, tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja, poudarjajo s projektom Zdravko.
Projekt ZDRAVKO: Medgeneracijsko sodelovanje starejših in študentov v praksi
Projekt je nastal s ciljem osveščanja o uravnoteženi prehrani, motiviranju starejših k redni telesni dejavnosti in spodbujanju interesa za mestno vrtnarjenje, povezal študente različnih študijskih programov in fakultet ter starejše študente Univerze za tretje življenjsko obdobje iz občine Ljubljana. "Ob zaključku projekta lahko rečemo, da so starejši bogatejši za nova znanja, študenti pa za življenjske izkušnje, kar najbolje opiše njihova izjava: Veliko dela in znanja smo vložili, a hkrati smo zelo veliko dobili. Navdušeni smo. Žal nam je, da je že konec. Želimo si še več takšnih priložnosti!" pravi doc. dr. Tanja Pajk Žontar z Biotehniške fakultete UL in vodja projekta Zdravko.
Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. "Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost tudi v starejših letih prispevata k boljši mentalni zmogljivosti starejših, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkost," poudarja Pajk Žontarjeva. Ob tem opozarja na določene fiziološke, patofiziološke, socialne in psihološke ter socialno ekonomske spremembe v starejših letih, zaradi česar se spremenijo potrebe starejših po energiji in nekaterih hranilih.
Starejši potrebujejo podporo in konkretne nasvete
Študenti so tekom projekta starejše prek informacij in konkretnih nasvetov ter praktičnih znanj seznanili s kakovostnimi in priporočljivimi prehranskimi izbirami glede na njihovo starost in zdravstvene posebnosti. S pomočjo odgovorov na vprašalnik so ovrednotili prehranske navade starejših in jim svetovali, kako te izboljšati. "Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je, da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje, počutje ter da jim teh nasvetov preprosto manjka," so po končanem osebnem svetovanju povedali študenti.
Med pandemijo so osebna svetovanja s starejšimi izvajali preko telefona. Pogovarjali so se o pomenu preudarne izbire živil, njihovih osebnih prehranskih navadah, telesni dejavnosti in mestnem vrtnarjenju. "Preko osebnih svetovanj smo krepili medgeneracijsko sodelovanje, pri čemer je prenos znanja potekal od študentov na starejše, neposredno pa tudi od starejših na študente, saj so v projektu sodelovali vitalni posamezniki, ki so aktivni tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani," je povedala Alijana Šantej z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Kot pojasnjuje, so starejši udeleženci pogosto v vlogi babic in dedkov, zato bo novo pridobljeno znanje vplivalo širše, saj bodo nova spoznanja prenesli tudi na svoje družinske člane. "Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden," so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin, ki so za starejše izvajali osebno svetovanje. "Z namenom, da bi se starejšim olajšalo izbiro živil, smo pripravili slikovno gradivo, ki bo na voljo tudi po končanem projektu," je povedala asist. dr. Saša Piskernik z Biotehniške fakultete UL.
Gibanje naj postane rutina
Starejši so v okviru projekta spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase (preprečevanje sarkopenije) in vaje za ohranjanje ravnotežja. Poleg tega so se naučili še, katere vrste vaj so primerne za preventivno ohranjanje vitalnosti svojega telesa, npr. vaje za hrbtenico. "Starejši se zavedajo, da jim bo aktivnost omogočala neodvisno in kvalitetno življenje," je povedal Žan Petrič, študent magistrskega programa Kineziologije, Fakulteta za šport, ki je izpostavil tudi pomen kakovostnega spanja v vseh življenjskih obdobjih.
Vrt na balkonu ali terasi naj bo pika na i kakovostni prehrani
Študenti so starejšim podali tudi nekaj nasvetov o urbanem vrtnarjenju. Kot so povedali študenti, so starejše predvsem zanimale konkretne informacije o pridelavi rastlin. V delavnicah v okviru projekta so tako mlajši starejše naučili, kako kombinirati različne rastline v manjših mestnih vrtovih in na terasah ter balkonih. "Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma to lahko spremenijo v svoj hobi, kar bo posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot gibalne navade," je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL.
