Vztraja zaradi odgovornosti

Rozmari Petek, 15.2.2019
Rozmari Petek

KLS Ljubno najbolj robotizirano podjetje daleč naokoli, zaposlenih 260 delavcev, robotov pa več kot 200

Priznanje Združenja Manager za življenjsko delo je prejel ustanovitelj in direktor KLS Ljubno Bogomir Strašek. Podjetje je začelo iz nič, sedaj pa ima na evropskem trgu zobatih obročev za vztrajnike motorjev več kot 50-odstotni delež.

Kot mlad Slatinčan ste sprva delali v steklarni, nato v Velenju, leta 1972, pri komaj 26 letih, pa so vas "delegirali" v Zgornjo Savinjsko dolino. Ste si takrat mislili, da boste tu tudi ostali?

image
Rozmari Petek Bogomir Strašek, ustanovitelj in direktor podjetja KLS Ljubno

"Takrat so bili drugačni časi. Niso me sicer politično delegirali, ker nisem bil politično angažiran. Ampak več ali manj smo bili takrat pač navajeni, da si sprejel, kamor so ti rekli, da je treba iti. Glede na to, da je bilo takrat v Zgornji Savinjski dolini 2200 brezposelnih, se je oblast veliko ukvarjala s tem, kako zaposliti te ljudi. V Zgornji Savinjski dolini sta takrat prevladovali gozdarska in kmetijska dejavnost, bila pa je tudi lesna industrija v Nazarjah, a ta je imela omejene možnosti zaposlovanja. Sam sem takrat gledal na to zelo idealistično. Začel sem s stvarmi, ki sem jih kot strojnik znal in ki niso potrebovale velikega finančnega vložka - z izdelavo kovinskih konstrukcij. Delali smo pod kozolcem in v barakah. Ko smo na primer naredili konstrukcijo, sem poslal sodelavca k cesti, naj gleda, kdaj bo mimo pripeljal kakšen tovornjak s hiabom, da nam bo konstrukcijo pomagal naložiti na tovornjak. Skratka, povsem drugi časi."

Danes delate zelo nišen proizvod, zobate obroče. Kako veliki ste? Kako velik igralec na trgu ste?

image
Rozmari Petek KLS Ljubno

"Sedaj smo veliko podjetje. Veliko smo vlagali v robotizacijo in avtomatizacijo. Brez tega na tem področju ne gre. Tudi zato, ker je težko dobiti nove sodelavce, zlasti ljudi iz naše stroke. Z robotizacijo smo v neki meri nadoknadili primanjkljaj ljudi. A postopoma. Kupiti visoko tehnologijo ni le stvar denarja. To je morda celo lažji del. Za visoko tehnologijo, kot so na primer robotizirani procesi, moraš imeti sodelavce na to pripravljene; da sprejmejo novosti in da imajo znanje, kompetence, ki so potrebne, da lahko to tehnologijo uspešno uporabljaš. Z robotizacijo smo pridobili večjo zanesljivost proizvodnih procesov, boljšo kakovost, povečali produktivnost. Z vsem tem smo postali konkurenčnejši. Obzorja so se nam širila, vedno dlje po svetu smo šli, dobili zelo velik ugled, tako imamo danes bistveno drugačen položaj na trgu, kot smo ga imeli pred leti. A do tega smo prišli s trudom in trdim delom. Kot pri športu. Športnik ne more blefirati, mora biti boljši od nasprotnika. To velja tudi za gospodarstvo. Čeprav pri nas je tako, da nimamo vsi enakih pogojev, tekmujemo pa vsi na istem trgu. V Evropi imamo enaka pravila, zato nam je na evropskem trgu lahko tekmovati s konkurenti. Dosegli smo takšno kakovost in učinke, da smo presegli naše konkurente. Težko pa je tekmovati z azijskimi državami. Že če vzamemo njihovo podcenjeno valuto, že s tem lahko naredijo svoje. Kitajska valuta, denimo, je podcenjena, za nas so neugodne tudi njihove uvozne carine."

Ampak vi vseeno delate na tem trgu.

image
Rozmari Petek KLS Ljubno

"Da, 15 odstotkov proizvodnje izvažamo na Kitajsko, kjer imamo enega izmed najmočnejših konkurentov. Najbolj težko pa je tekmovati z Indijci, ker imajo zelo poceni delovno silo. Te razlike so nepredstavljive. Tam ljudje delajo tudi le za dolar na dan, naša povprečna plača pa znaša malo čez 2100 evrov bruto (neto božičnico dobijo vsi enako, to je tisoč evrov, dodatno za dosežen rezultat zaposleni prejmejo tudi nagrado kot 14. plačo). Je pa kitajski trg vendarle trg prihodnosti. Gospodarska moč se seli tja. Kitajci prodajo 28 milijonov avtomobilov letno, v Evropi smo jih lani prodali 15 milijonov, Američani pa 18 milijonov."

Koliko se še lahko širite? Na kakšen način?

Odkar so kupili prve robote pa do danes so povečali število zaposlenih za 40 odstotkov, plače pa za sto

"Trenutno imamo 30 tisoč kvadratnih metrov površin pokritih zemljišč in še enkrat toliko zemljišč. Nekaj je torej še rezervnih zemljišč za širitev. Vendar si nikoli nismo predstavljali, da bomo postali tako veliki, in tudi vprašanje je, koliko časa bomo lahko razvoj na tej lokaciji še delali glede na to, da smo s kadri in prostorom omejeni. Enako velja za obseg poslovanja. V primerjavi z leti pred ekonomsko krizo danes delamo petkrat do šestkrat več. Tudi število zaposlenih se je povečalo, četudi imamo robote. Ko smo že pri njih ... Bila je ideja, da naj bi jih obdavčili, ker jemljejo delovna mesta ljudem. To je velika neumnost, saj bi morali potem obdavčiti tudi računalnike, ti so vzeli še več delovnih mest. Pa stroji ... potem pa kar vse obdavčimo. Roboti, ne le pri nas, pripomorejo k izboljšanju natančnosti procesa, s tem k večji zanesljivosti. Kot na primer robotske operacije prostate v celjski bolnišnici. Zaradi robotov so pri nas ljudje manj fizično obremenjeni, tudi monotonost dela je manjša. Večino monotonega dela opravijo roboti. Na drugi strani pa smo dosegli, da smo veliko bolj konkurenčni, zato smo pridobili veliko več naročil. V času od leta 2007, ko smo kupili prve robote, pa do danes, smo povečali število zaposlenih za 40 odstotkov, plače pa za 100 odstotkov. Kaj je sedaj tu narobe, da bi morali kar vse obdavčiti?"

Koliko pa potemtakem imate robotov in koliko zaposlenih?

Obrazložitev nagrade
Bogomir Strašek je z družbo KLS Ljubno povezan že 47 let. V tem času je podjetje pripeljal do globalne odličnosti. KLS ima 15-odstotni tržni delež v svetovnem merilu in 50-odstotnega v evropskem, 96 odstotkov proizvodov izvozijo, kar 97 odstotkov proizvodnih procesov je avtomatiziranih in robotiziranih. Produktivnost so od leta 2000 povečali za desetkrat, dosegajo izjemno dobičkonosnost, dodana vrednost na zaposlenega je 115.000 evrov, kar je skoraj trikrat več od slovenskega povprečja. Njihovi zobati obroči so vgrajeni v motorje kar 28 avtomobilskih znamk.

"Zaposlenih je 260, robotov pa več kot 200. Smo najbolj robotizirano podjetje v širši regiji, ne le v Sloveniji, merjeno po številu robotov na deset tisoč zaposlenih. V Nemčiji imajo 600 robotov na deset tisoč zaposlenih, mi, primerjalno gledano, 8000 robotov na deset tisoč zaposlenih."

No, še dobro, saj tako ali tako vedno več podjetij opisuje, da imajo velike težave s pridobivanjem kadrov.

image
Rozmari Petek KLS Ljubno

"Pomanjkanje kadrov je ključni zavorni faktor za napredek; ker jih ni dovolj. Če bo Slovenija hotela narediti korak naprej, bomo morali vsi skupaj razmisliti o tem, kako pridobiti čim večje število tujcev, ki bi pri tem pomagali. Sami ne bomo zmogli. Standard ljudi, ki ga v Sloveniji želimo povečati, se ne da povečati s sklepi politikov, temveč s povečanjem družbenega proizvoda države. Od tu lahko črpaš. Sicer ostaneta le kredit in povečanje zadolženosti države, a kredit moraš enkrat vrniti."

Kako pa ste vi s krediti?

Najtežja in najlepša leta
"Sami začetki so bili težki, a takrat sem bil mlad, sem drugače dojemal stvari. Zdi se mi, da je odgovornost, ki jo sedaj čutim, večja, kot je bila takrat. Leta 1990, ko je šel v stečaj naš največji kupec, zatem smo imeli poplave, dva meseca nismo mogli delati, potem se je sesul jugoslovanski trg, je bilo grozovito stresno obdobje. Dostikrat nisem vedel, kako bomo dali plače ljudem. Ne veš, kaj bi jim rekel. To je trajalo šest let in je bilo definitivno najhujše obdobje." Pa najlepše? "Poleg družine, otrok in vnukov bi rekel, da je to vedno takrat, ko dosežeš neki rezultat in tvoji sodelavci začutijo, da je dobro, da so ti sledili, da smo skupaj to naredili. In tudi takrat, ko se okolje razvija (KLS Ljubno pomaga mnogim domačim društvom in ustanovam, op. p.). Človeka prav dvigne, ko sliši, da nekdo reče, kako je ponosen na naše rezultate, pa ni nikoli pri nas delal, ko ljudje te uspehe vzamejo tudi za svoje. To je nekaj, kar človeku daje zadovoljstvo."

"Nič jih nimamo. Pred krizo leta 2008 smo bili zelo zadolženi, ker smo pred tem veliko vlagali v razvoj, tehnologijo in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Kriza nas je torej zadela v času, ko smo bili najbolj zadolženi. K sreči smo vlagali v prave stvari, v tehnologijo, v nov posel. Ko je kriza šla mimo, smo bili izredno pripravljeni, da smo lahko prevzeli večja naročila, naši konkurenti pa so imeli težave in so izgubljali posle, ker niso bili več konkurenčni. Ko sem videl, kaj se je zgodilo z raznimi podjetji v Sloveniji, koliko jih je zaradi zadolženosti propadlo, pa niso bila slaba, sem si rekel, da moramo takoj začeti delati na tem, da se čim prej razdolžimo. Pred nekaj leti smo plačali zadnji kredit, sedaj se izrecno financiramo z lastnimi sredstvi, čeprav veliko vlagamo. Lani smo investirali 12 milijonov evrov, letos bomo 15 milijonov, ker zidamo novo halo in kupujemo opremo za nov program."

Izdelujete dele, ki jih ima vsak motor. V katerih avtomobilskih znamkah so vaši deli?

"Naši izdelki (dnevno naredimo med 60 in 70 tisoč kosi) se vrtijo v vseh pomembnih evropskih znamkah. Lažje bi povedal, kje nismo. V maseratiju denimo. V katerih kitajskih avtomobilih smo, sploh nimamo natančnega podatka. Kitajski kupci so nam povedali le, da imajo 60 svojih kupcev. Torej, smo v vseh pomembnejših znamkah. Naš svetovni tržni delež znaša 15 odstotkov, v Evropi pa pokrivamo že več kot 50 odstotkov trga."

Ste vodja z visokimi moralnimi in etičnimi standardi in med mnogimi nagradami, ki ste jih že prejeli, vam jo je sedaj za življenjsko delo podelilo tudi Združenju Manager. Kaj vam to pomeni?

"Ta nagrada mi veliko pomeni. Sem zelo počaščen. Mi smo res veliko pretrpeli. Leta 1992, po razpadu Jugoslavije, smo bili pogorišče, klinično mrtvi, pa nam nihče ni pomagal. V čast mi je bilo, da sem ob slavnostni podelitvi nagrade lahko povedal nekaj o etiki, ki jo zagovarjam, in o pomembnosti samospoštovanja in spoštovanja sodelavcev. Nagrade po eni strani godijo, po drugi pa so velika odgovornost. Da držiš ugled. Jaz vodim podjetje z osebnim zgledom. Zagovarjam pozitiven pristop, spoštovanje, viteški, športni pristop pri doseganju rezultatov, ne pa s korupcijo. Naša pot je težja, je pa zanesljiva. A če bi imel cilj, da bi bil bogat, bi imel že zdavnaj bistveno boljšo kvaliteto življenja. V takem poslu imaš vedno dve možnosti: ali denar služiš ali pa ga zapravljaš. Za oboje ni časa. Sam še vedno prihajam v službo med 5.00 in 5.15, domov pa nikoli ne grem pred četrto uro. Ampak vse to ne delam zato, da bi bili veliki. Ne zato, da bi bili bogati, temveč zato, ker moramo delati, če želimo preživeti, zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja in s tem varna delovna mesta sodelavcem in ljudem v Zgornji Savinjski dolini. Do tega čutim veliko odgovornost. Zato je naša večna skrb, kako naprej. Zato spet zidamo, ker moramo iti s programom naprej. Ker ne vemo, koliko časa bo še uspešno deloval naš obstoječi. Ko bodo električno energijo proizvajali na podlagi fuzije, ki je na pol zastonj, bodo ostala le električna vozila, vse drugo bo odpadlo. O tem je treba razmišljati danes. Sedaj delamo proizvode za zagon avtomobilov, z novim razvojem prehajamo v program proizvodov za pogon avtomobilov. Delali bomo proizvode, ki se vgrajujejo v hibridna in električna vozila. V ta razvoj bomo letos (deloma tudi v stavbe) vložili deset milijonov evrov."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku