Vsi smo lahko lepi

Aljoša Stojič, 17.8.2019

Nova knjižica izpod peresa Aneja Sama, še ena nežna iskrica v Jasini zbirki Onežimo svet.

Kraljica se je, tako kot vsako jutro, občudujoče zazrla v zrcalo: "Zrcalce, zrcalce na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej."

A, glej ga šmenta, zrcalo ji tokrat ni "pravilno" odgovorilo "Ti, kraljica naša, najlepša v deželi si tej", ampak jo je razkačilo z resnico: "Ti, kraljica naša, zelo lepa si, a Sneguljčica je še lepša kakor ti."

Kraljico bi skorajda razpočilo od ljubosumja, nevoščljivost in napuh sta ji razjedala srce, zato je lovcu naročila, naj Sneguljčico ubije. Da bo krivica, ki se ji godi, popravljena ... Ampak ali bi pokojna Sneguljčica res potolažila kraljico in predrugačila resnico? Ne, Sneguljčica je lepša od mačehe, naj bo živa ali mrtva. Marsikaj smo v brezobzirnem svetu povzpetništva in karierizma pripravljeni narediti, da bi nas drugi imeli za lepe in uspešne. Saj sploh ni važno, ali v resnici nismo lepi, obstajajo načini (tehnologija in kemija), s katerimi lahko prekrijejo grdoto. Ampak človek, ki je v interakciji z drugimi grd ali dela grdo, nikoli v resnici ne bo postal lep.

Popolnosti ni, je ugotovil že Mali princ

Vsi smo lahko lepi je nova knjižica izpod peresa Aneja Sama, še ena nežna iskrica v Jasini zbirki Onežimo svet. Slikanica, ki ji je z lucidnimi ilustracijami krila dodatno razprl Boštjan Plesničar, je namenjen vsem, večjim in manjšim otrokom. Tone Partljič v spremni besedi zapiše: "Četudi so vsi otroci različni in enkratni, se rodijo pravzaprav vsi lepi in pametni. Grde in neumne jih lahko napravijo z nespametnimi potezami odrasli. Ali družba ljudi, zlasti če misli, da je denar lep in pameten in vsemogočen, ne pa ljudje."

Da imamo lahko vsi nežno srce, je rdeča nit, ki se vije skozi zgodbo Aneja Sama: "Grobo srce ne opazi lepote življenja ob prvem popku ali plesu snežinke. Brez nežnega srca ne bi bilo čudežnega sija v očeh deklice in fanta, ko se srečata njuna pogleda. Brez nežnega srca ne bi bilo čarovnije življenja. Zato: nežno srce naj bo - le krivice je treba odpravljati. Za krivice je vedno nekdo kriv. In to mu je treba povedati." Kdo je lep? "Človek, ki skrbi za vse dele telesa in vse notranje organe, je lep, vsi pa lahko tako ravnamo, vsi smo torej lahko lepi."

Dejstvo, da oseba na vozičku ne more biti lepa za družbo, je kazalec bolne družbe, meni avtor, ki o "napakah narave" zapiše: "Popolnosti ni - je ugotovil že Mali princ. Tudi v naravi se občasno zgodi napaka. V času, ko bi morali imeti mraz in sneg, nas preseneti toplo vreme. Pomladne rastline pridejo na plano, potem pa jih mraz pomori. Kdaj pa kdaj pride na svet mladiček kakšne živali z dvema glavama. Ali se kakšen ptič zaljubi v drugega priča istega spola. Zaradi teh pojavov se narava ne spreminja. Ni nobenih pretresov, ker jih pravilno razume. Kot napako ... Narava je dobra učiteljica. Ne skuša spremeniti vesolja, da bi opravičila neko napako. Narava še naprej sprejema nebo kot nebo. Ne izničuje dneva in noči. Ne spreminja sončne tirnice. Spoštuje torej lastno bistvo. Zato je narava lepa."

image
Reuters Brigita Langerholc: ”Merilu uspešnosti je vse podrejeno, tudi naša telesa.”

Brigita Langerholc, nekdanja atletska reprezentantka, ki je skusila številne vzpone in padce (v športni karieri in življenju), je v spremni besedi zadela žebljico na glavico: "Knjiga Aneja Sama in Boštjana Plesničarja ponazarja vseprežemajočo pridobitniško naravnanost družbe. Temu merilu uspešnosti je vse podrejeno, tudi naša telesa. Zato je pri večini izražena težnja po lepoti, popolnosti, tekmovalnosti. Pohlep, potreba po tekmovanju in zmagi so premagali realno razsojo, uničili človeško rahločutnost. In na poti do 'uspeha' - najpogosteje je to tekmovalni šport - mlad človek dojame, da nekaj manjka in ni zadovoljen, pogosto je nesrečen. In zares, otroško nedolžnost, srčnost in veselje do življenja so nadomestili sebičnost, mrzlična potreba po nenehnem samopotrjevanju, strah ..."

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku