Vsi na kolesu, od dveletnikov do babic in dedkov

Franja Žišt, 6.5.2019
Igor Napast

Kateri je najlepši, kateri najdaljši, najstarejši in najtežji kolesarski maraton v Sloveniji in kako izbrati svojega najljubšega

Pravi starček sem že, a se trudim, da vozim z mladeniči," se nasmehne 83-letni Ivan Čuček s Ptuja. Najstarejšega udeleženca lanskoletnih kolesarskih maratonov po Sloveniji smo na predpraznični torek, kakopak, ujeli na kolesu. "V mladih letih sem se iz domače Trnovske vasi s kolesom vozil v službo na Ptuj. Športno pa redno kolesarim od leta 1990, bil sem menda tudi na vseh maratonih okoli Pohorja. Zdravo življenje, druženje in spoznavanje krajev po Sloveniji so mi v poseben užitek," sogovornik spregovori o svoji ljubezni in udeležbi na kolesarskih maratonih. Kar 77 rekreativnih je letos na koledarju Kolesarske zveze Slovenije, to pa niti niso vsi, ki se bodo odvili pri nas. Nekaj bolj tekmovalnih je še na drugih urnikih, nekaterih pa niti ni na seznamih. Kateri je najlepši, kateri najdaljši, najstarejši in najtežji kolesarski maraton pri nas?

image
Tit Kosir

Poli je največji

Med marcem in oktobrom se zvrstijo številne kolesarske prireditve, večino od teh so pred devetnajstimi leti združili v akcijo Slovenija kolesari. "Maratoni so bili organizirani že prej. Ideja, da bi po vzoru akcije Slovenija teče tudi kolesarji pripravili kaj podobnega, je prišla iz Maribora, iz Kolesarskega kluba Branik," razlaga koordinator akcije Milan Knez. Od takrat za kolesarske prireditve skupaj skrbijo Olimpijski komite Slovenije, Kolesarska in Turistična zveza Slovenije. V prvem koledarju je bilo okoli 20 maratonov in eden izmed teh je bil maraton okoli Pohorja, "prvi izmed odmevnih", ki je bil zraven in poteka še danes, izpostavi Knez.

Ni pomembno, kdaj prideš na cilj, važno je, da prideš zdrav, cel in zadovoljen do konca

Če se je na začetku akcije kolesarskih maratonov udeležilo okoli deset tisoč ljudi na leto, jih danes kolesari okoli 25 tisoč, ocenjuje sogovornik. "Težko je povedati pravo številko, a če vemo, da jih je na maratonu Franja med tri in štiri tisoč in na ptujskem maratonu Poli okoli šest tisoč, v celem letu pridemo do številke 25 tisoč." Oba omenjena maratona sta torej najbolj množično obiskana. "Najbolj množičen tekmovalno-rekreativni maraton je Franja, najbolj množičen popolnoma rekreativen - na njem tekmujejo vsi, od otrok do babic in dedkov - je gotovo Poli," pojasni sogovornik.

image
Igor Napast

Na koncu sezone tistim, ki so se udeležili pet maratonov ali več, podelijo posebna priznanja in nagrade. Na začetku je bilo takih med 150 in 200, zdaj jih je od 100 do 150. Priznanja podeljujejo tudi najštevilnejšim družinam, teh je okoli 15. "Na določenih maratonih opažamo majhen upad obiska. Ne na tistih prestižnih, ampak na drugih. Nekateri se ne želijo ali pa ne znajo voziti v skupini. Mogoče je na nekaterih maratonih tudi že preveč tekmovalnosti, preveč se hiti in nekaterim to ni v užitek. Nekateri se radi le peljejo in gledajo naokoli. Moto teh maratonov je rekreacija, tekmovanje s samim s seboj, ne z vsemi. Ni važno, kdaj prideš na cilj, važno je, da prideš zdrav, cel in zadovoljen do konca," razmišlja Knez. Zaveda se tudi, da je udeležba na več maratonih za marsikoga finančni zalogaj, saj se je treba pripeljati do izhodišča. Tako nekateri raje izberejo samostojno družinsko kolesarjenje v domačem okolju.

V Alpah in na Franji se kalijo mojstri

Kateri od vseh maratonov pa velja za najlepšega? "Slovenija je tako lepa, da so vsi po svoje lepi. Mogoče je eden lepših trinajstkilometrski vzpon na Zasavsko Sveto goro, ker je enkraten razgled. Lepo je kolesariti na maratonih po Prekmurju, krasen je tudi Istrski maraton, tudi na Jurišu na Vršič jasno, da je lepo," našteva Knez in dodaja, da bi morali najlepšega izbrati kolesarji. Je kaj lažje z najtežjimi? "Tudi težkih je kar veliko. Dobro, Franja je, normalno, težka," izpostavi 156-kilometrsko preizkušnjo. Med težje spadajo še Juriš na Vršič, kjer kolesarji na dvanajstih kilometrih premagajo višinsko razliko 810 metrov, vzpon na Tri kralje, kjer na kilometru in pol več kot na Vršič premagajo 880 višinskih metrov, pa skok na Roglo, tudi maraton treh občin je zahteven, Skok na Lisco in tekma za kralja in kraljico Krvavca, maraton Alpe, ki je dolg 130 kilometrov, nabere pa se okoli dva tisoč višincev in še kakšen. "Na maratonu Alpe, ki je tekmovalno-rekreativen, tudi na Franji, se kalijo naši mojstri, od Rogliča naprej," izpostavi Knez. Med daljšimi maratoni letos bo Diagonala, ko bodo kolesarili od Goričkega do Pirana, pa tudi pohorski s 147 kilometri ne bo od muh, Knez dodaja, da je slednji naš najstarejši maraton.

Zanimive življenjske zgodbe udeležencev

Večina rekreativnih maratonov ponuja različne razdalje. Take do 60 kilometrov običajno izbira upokojena profesorica športne vzgoje, skoraj 70-letna Irena Berčon iz Trbovelj. Lanskoletna najstarejša udeleženka kolesarskih maratonov se jih je začela udeleževati leta 2004. Prej je veliko tekla, a je zaradi težav s koleni presedla na kolo. "Najraje kolesarim v hrib, to je zame adrenalin in še segreje me, ko sem bolj zmrzljiva," razlaga in dodaja, da je za kolesarjenje navdušila tudi moža. "Greva v vsakem vremenu, tudi v dežju sem že kolesarila na Vršič," se nasmehne. "Starost ni ovira, dokler bo šlo, bo šlo." Malo pa jo jezijo starostne kategorije na nekaterih maratonih, saj se zgodi, da v zadnjo kategorijo običajno sodijo starejše od 35 let, ponekod je že uspela, da so letvico dvignili na 50 ali 60 let. Med pomanjkljivostmi izpostavi tudi startnino, ki je za upokojence kar velik zalogaj, poleg prevoza, včasih pa je kje treba plačati še prenočišče. "A je fajn malo sprostitve in to, da vidiš druge kraje."

Celo Slovenijo je prekolesaril 40-letni Aleš Leber, ki se je lani udeležil kar 32 kolesarskih maratonov, letos se bo potrudil, da bo prekolesaril še enega več. "Kolo je zame mamilo, nekateri kadijo, drugi imajo hobije, jaz pa kolo," pravi Šentjurčan, ki se prireditev udeležuje zaradi zdravega življenjskega sloga. Če najlepšega maratona ne more izbrati, pa lažje najtežjega: "To pa so vsi, ki vsebujejo vzpon v hrib."

Leber je bil lani nagrajen za udeležbo na največ maratonih, zanimiva pa je tudi družina Sare Štrekelj iz Gorenje vasi, ki si je nagrado prislužila kot najštevilnejša družina. Kar sedem jih je kolesarilo. "Kolesariti sem začela, ko mi je za rakom umrla mama. Najprej sem shujšala za 50 kilogramov, nato sem šla na maraton, moj prvi je bila 100-kilometrska razdalja na Franji. Od takrat še vedno kolesarim, četudi sem vmes petkrat rodila. Na Franji sem bila že desetkrat," navdih za petnajstletno ukvarjanje s kolesarjenjem razkrije Sara Štrekelj. Pravi, da so kolesarski maratoni zanimivi tudi otrokom, najbolj takrat, ko jih pokličejo na zmagovalni oder. Običajno namreč niso le najštevilnejša družina, prispevajo tudi najmlajše tekmovalce. Če sta lani triletna Lara in petletnik Žan sama poganjala pedala in tako prejela nagrado za najmlajša tekmovalca, je njuna dve leti stara sestrica Eva sedela v sedežu ali rikši. "Otrokom veliko pomeni, da dobijo pokal ali medaljo, tudi to, da opravijo s preizkušnjo," aktivna mama razlaga, da motivov in razlogov za udeležbo na kolesarskih maratonih nikoli ne zmanjka.

Rekreativni kolesarji se bodo v soboto, 22. junija, dopoldne že enainštiridesetič podali na turistično kolesarjenje na 147, 72, 50 in 30 kilometrov dolgih progah okoli Pohorja. Vsak udeleženec maratona bo ob prevzemu startne številke prejel kolesarski dres, vrečko z darili sponzorjev, spominsko medaljo in topel obrok s pijačo. Poskrbljeno bo tudi za pester spremljevalni in animacijski program za vse generacije.
Več informacij najdete na www.okolipohorja.si. Ne zamudite predprijav z ugodno ceno startnin!
Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku