Vse manj starejših lahko v celoti plača dom

Tatjana Vrbnjak, 21.8.2018
Igor Napast

Povprečna starostna pokojnina ne zadošča za pokritje povprečnih stroškov v domovih za starejše, in sicer »zmanjkajo« trije evri na dan.

Ne le stanovalci domov za starejše, ampak tudi njihovi svojci so pogosto v veliki stiski zaradi plačila doma za starejše. Ko pokojnina za plačilo doma ne zadostuje in morajo dom doplačevati svojci, se lahko ti (npr. če je otrok več), sami dogovorijo, v kakšnih deležih bodo prispevali, če se ne zmorejo dogovoriti, pa se sproži poseben postopek pri centru za socialno delo, ki jim plačilo naloži z odločbo.

Če stanovalci in svojci plačila ne zmorejo, dom (do)plača občina, a se svojci, če ima upokojenec nepremičnino, (so)prispevanja občine pogosto branijo, saj občina kasneje v postopku dedovanja uveljavlja svoj delež plačila. Menda nekateri svojci celo raje vzamejo kredit, s katerim doplačujejo dom, kot da bi dovolili zaznambo v zemljiški knjigi, do katere pride vedno, ko občina doplačuje. Dogaja se tudi, da nekateri starejši prav zaradi tega ostajajo v domačem okolju - tudi takrat, ko bi bilo zanje bolje, da bi imeli domsko oskrbo.

V Domu Danice Vogrinec Maribor je za približno polovico stanovalcev (do)plačil po odločbah centrov, 28 odstotkov si dom plačuje samih, preostali pa s pomočjo svojcev

Cene oskrbe bolj gor kot pokojnine

Ali postajajo domovi za starejše predragi? »Vedno so bili dragi, a v zadnjih letih so se cene domov zviševale bolj, kot so se zvišale pokojnine. Tako ostane vse večji delež za doplačilo zavezancem ali občini stalnega prebivališča ali vsem skupaj. Zavezanci vlagajo vedno več vlog za višje oprostitve, ker izračunanega prispevka ne zmorejo plačati, zato se dodatno povečuje delež občine,« pravita Zdenka Žuran in Sabina Strnad, strokovni delavki Centra za socialno delo Maribor. V centru sicer nimajo natančnih podatkov o varovancih, katerim se dom doplačuje po odločbi centra, ker so v domovih stanovalci iz različnih območij in so za odločanje pristojni različni centri za socialno delo.

»Največji dom v Mariboru, to je Dom Danice Vogrinec Maribor, ima v enotah Pobrežje in Tabor skupaj na razpolago 809 postelj. Za približno polovico stanovalcev je plačil oziroma doplačil po odločbah centrov, približno 28 odstotkov stanovalcev si dom plačuje samih, okrog 22 odstotkov s pomočjo svojcev brez odločbe centra,« za primer navedeta socialni delavki in še posebej poudarita, da so deleži načinov plačila v različnih domovih različni.

Včasih pokojnina je, plačilo pa ne

»Delež doplačila občin je zadnja leta večji, poznata se kriza in brezposelnost,« ugotavlja tudi Tatjana Ribič, strokovna vodja Sončnega doma, edinega zasebnega doma v Mariboru. »Bil bi verjetno še večji, če bi nekateri svojci pri doplačevanju ne šli pod mejo svoje socialne varnosti samo zato, da se izognejo obremenitvi nepremičnine. Srečamo pa se - sicer izjemoma, tudi z obratnimi primeri, torej da si svojci pomagajo s pokojnino stanovalca. Tako je imela gospa 1300 evrov pokojnine, a sin, ki ni imel službe, oskrbe zanjo vseeno ni plačeval.« V takih primerih, če opozorilo ne zaleže, dom obvesti center za socialno delo, da ukrepa.

In kakšna je v Sončnem domu struktura plačnikov? »22 odstotkov stanovalcev si dom plača samih, 48 odstotkom ga doplačujejo svojci, v 5 odstotkih primerov so plačniki stanovalec, svojci in občina, v 25 odstotkih stanovalec in občina. Primerov, ko bi dom v celoti plačali svojci ali pa občina oziroma svojci in občina skupaj, v našem domu nimamo,« navaja Ribičeva.

Koliko doplačajo svojci

Kako se izračuna doplačilo svojcev, je natančno določeno v uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev. Izračunati je treba minimalno socialno varnost svojcev, saj od te dalje država nalaga doplačilo za dom. V mariborskem centru za socialno delo so na našo prošnjo pripravili nekaj primerov izračunov doplačil svojcev z aktualnimi cenzusi, izračuni so za januar 2018, kažejo pa, da je obremenitev svojcev lahko zelo velika: »Za samskega zavezanca, ki prejema minimalno plačo za polni delovni čas v znesku 638 evrov neto, znaša minimalna socialna varnost 488,93 evra, razliko med plačo in minimalno socialno varnostjo v znesku 149,07 evra lahko prispeva za domsko varstvo starša. Za samskega zavezanca, ki prejema tisoč evrov neto plače, znaša minimalna socialna varnost 597,53 evra, razliko med plačo in minimalno socialno varnostjo v znesku 402,47 evra lahko prispeva za domsko varstvo starša.«

Izračun za primer tričlanske družine, ki živi z dvema minimalnima plačama po 638 evrov neto, pa pokaže, da znaša minimalna socialna varnost tričlanske družine 1096,90 evra, torej lahko po izračunu zavezanec za domsko varstvo svojega ostarelega starša prispeva 89,6 evra mesečno. Izračun za primer tričlanske družine, v kateri sta dve plači po tisoč evrov neto, pa pokaže, da minimalna socialna varnost tričlanske družine znaša 1314 evrov, zavezanec torej lahko za domsko varstvo starša prispeva do 343 evrov mesečno.

image
Jure Zauneker Finančni položaj upokojencev, predvsem vdov, je velikokrat tako slab, da ne zadostuje za plačilo doma starostnikov.

Žalostno je, da doma ne morem plačati sama

Podatki za leto 2016 kažejo, da povprečna starostna pokojnina ne zadošča za pokritje povprečnih dnevnih stroškov v domovih za starejše, in sicer je razkorak tri evre na dan (torej okoli 90 evrov mesečno): povprečna pokojnina je pomenila 20,42 evra prihodka na dan, povprečno dnevno plačilo doma pa je bilo 23,42 evra.

»Žalostno je, da sem delala 37 let, to je dve leti dlje, kot je bilo ženskam takrat treba (upokojila sem se leta 1986, bila sem telegrafistka), pa si s svojo pokojnino ne morem sama plačati doma; doplačuje mi ga občina,« pravi gospa Jožica, stanovalka Sončnega doma. Vdova je, tudi otroka - oba sta imela raka, sta že pokojna; pomaga ji vnuk Tomaž. »Ker sem zelo alergična, mi perilo perejo doma, potrebujem tudi precej stvari za osebno nego. Imam stomo, boleče noge in potrebujem posebno kremo za ožilje, ki sicer stane devet evrov, a mi zelo pomaga, milo in še kaj, pa tudi za grob, ki ga imamo tu na Pobrežju, rada lepo poskrbim. Za vse to porabim žepnino in še vnuk mi dodaja.« Tudi gospe Almi, prvi stanovalki Sončnega doma, že skoraj 16 let dom doplačuje občina. »Imam 650 evrov pokojnine po možu in nimam otrok in tudi nobene nepremičnine,« pojasni 95-letna gospa. Tako kot vsem drugim, ki jim dom doplačuje občina, ji pripada 80 evrov mesečne žepnine, s katero plačajo okoli 30 evrov za dodatno zdravstveno zavarovanje, pa še kaj drugega »obveznega«, tako da jim ostane okoli 40 evrov. To namenijo za frizerja, kakšno kremo in še kaj, tudi za kakšno kavico ali drug priboljšek.

Triindevetdesetletna Alojzija pa je v domu dve leti: »Z možem sva imela majhno kmetijo, on je hodil v službo, jaz sem bila doma, otrok nisva imela. Po moževi smrti pred tremi leti sem leto dni živela sama, ko sem zbolela, pa sem prišla v dom: sem na vozičku, rok skoraj ne morem uporabljati. Cela moževa pokojnina gre za dom in še občina doplača. Hiša je zdaj prazna, zaklenjena. Prodati je ne morem več, ker mi občina doplačuje. Boljše bi bilo, če bi jo prodala prej, a tega nisem vedela,« pravi in doda, da ima v domu vse, da ničesar ne potrebuje. »Tisti denar, ki ga dobim na mesec - saj ga je malo -, 'šparam' za pogreb.«

Anketa

Ali se poleti držite posebne diete?

Sudoku