Vrtnarjenje po sodobnih trendih: Kako do bogatega pridelka?

Plantellini strokovnjaki, 2.7.2020
Klub Gaia

Visoke, dvignjene grede, gomile ali pa kar viseče gredice so vse bolj popularni, zlasti pri tistih, ki imajo radi trende in hkrati prisegajo na zdrav in naraven način pridelave domače zelenjave. Ste se spraševali, kako jih vzdržujemo in kaj vanje posadimo, da bo bogat pridelek?

Prednosti visoke grede pred klasično pridelavo na vrtu so: vrtnarska opravila brez sklanjanja, lažji nadzor mikroklime in prej ogreta tla. Odlične so tam, kjer je zemlja slaba, a tudi za pridelavo zelenjave tam, kjer nimamo zemlje za vrt. Višina omogoča delo tudi ljudem z omejenimi sposobnostmi. Organski material iz različnih plasti grede ob razgradnji sprošča toploto, prst se hitreje segreje, ravno tako so stranske površine bolj izpostavljene soncu in s tem ogrevanju.

Visoke grede navadno pripravljamo jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. Čez zimo se material v gredi posede in spomladi je zemlja pripravljena na setev in sajenje. Če smo bili jeseni prepozni, lahko to nadoknadimo tudi pozimi, če zemlja ni zmrznjena ali zgodaj spomladi. Kljub omejenemu prostoru in morda neugodnim klimatskim pogojem si lahko pridelamo dovolj sveže zelenjave za družino. Visoka greda bo zadostovala za približno 5 - 6 let, po tem času pa se zemlja izčrpa in material je treba pripraviti na novo. Za visoko gredo izberimo sončen prostor in jo postavimo v smer sever – jug.

Če imamo grede od lani, vanje dodamo, če se je zemlja posedla, nekaj cm kakovostne prsti. V ta namen uporabimo kar Plantella Vrtno zemljo, ki ji dodamo še kakovostno 100% organsko gnojilo Plantella Organik, ki ga bomo na rahlo prekrili s prstjo.

Po zemlji razprostremo še organsko zastirko, ki jo imamo na razpolago (listje, slamo, praprot, bezgovo listje…), da se zemlja nikoli ne presuši.

image
Klub Gaia Zalivanje po listih odsvetujemo, škropljenje z Vitalom po zelenih delih pa varuje rastline.

Kaj posadimo na visoke grede?

Na visokih gredah lahko gojimo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa spomladi posejemo solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate posejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam ti dve rastlini dasta več pridelka kakor vsa greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj. Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo pa samo rahlo prerahljamo. Pri tem ne pozabimo tudi na koristne rastline: na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucinka. Cvetovi v vrt privabljajo metulje, čmrlje in čebele. Za dobro ukoreninjenost in rast dišavnic ter zelišč uporabimo Bio Plantella Organsko zemljo za bio vrt in cvetje, ker vsebuje huminske šote in bioaktivno glino za dobro zadrževanje vode. Posujemo jo po vrhu spiralne grede in vanjo posadimo rastline. Pri zasaditvah pa se je treba izogibati predvsem preveliki gostoti rastlin. Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je potrebno le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi.

image
Klub Gaia Paprika v viseči košari očara s plodovi.

Zelenjava v visečih košarah

V preteklosti so se naše babice zadovoljile z lončkom peteršilja, ki je bil za nujne primere vedno pri roki. Današnji ljubitelji domače zelenjave pa so vedno bolj zahtevni in drzni. Vrtnarska stroka rada prisluhne željam, ki jih narekuje trg, zato so viseče zelenjavne košare postale del ozelenitev teras in balkonov.

Včasih poslušamo, kako je potratno v pomladnem času zapraviti toliko denarja za cvetje. Zato pa ne najdemo nobenega izgovora, da namesto cvetja vzgojimo na balkonu slastno zelenjavo. Plodovi in cvetovi zelenjavnih sadik so lahko ravno tako barviti in dekorativni. Zelišča v kombinaciji z njimi pa bodo na terasah odvračala nadležni mrčes in nas vsakokrat očarala z mamljivimi vonji po pepermintu, limoni ali čokoladi.

Prav gotovo so paradižniki in paprika najbolj okusna zelenjava, ki vsebujejo največ vitaminov, če jih utrgamo direktno z rastline. Dekorativni plodovi paprike na fotografiji vabijo, da ugriznemo vanje.

V veliko visečo košaro lahko posadimo sladko aromatično sadiko jagode, ki nas bo do oktobra razvajala s sladkimi plodovi. Za bogato nastavljanje plodov zemlji dodajte naravno organsko gnojilo v obliki granul Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje.

Pomembno je zalivanje

Pravilno zalivanje lahko zelo prispeva k dobremu razvoju rastlin in plodov, predvsem pa k bogastvu vitaminov in mineralov. Vedeti je treba, katere rastline lahko zalivamo po listih in katere to slabše prenašajo. Za zalivanje in škropljenje po listih bodo hvaležni solata, radič, pesa in redkvice, medtem ko to prav gotovo ni všeč: paradižniku, fižolu, zeleni, bučkam, kumaram in še nekaterim. Paradižniku celo tako zelo ni všeč, da zato zaradi omočenosti listov kdaj tudi zboli. Zato se potrudimo, da med zalivanjem močimo samo tla, mogoče tudi preko narobe obrnjenih odrezanih plastenk ob rastlinah.

Če je le mogoče, za zalivanje uporabljajmo deževnico, ogreto na zunanjo T. Spomladi, ko temperature še niso previsoke, zalivajmo zjutraj, poleti pa se še bolj obnese večerno zalivanje, da si rastline ponoči v hladu opomorejo.

Zalivajmo rajši manj pogosto, pa takrat temeljito. Pravimo, da v bistvu vrt namakamo. Če pa imamo možnost, si omislimo kapljični namakalni sistem.

Na pomanjkanje vode se bodo rastline odzvale z odpadanjem cvetov in cvetnih popkov, ušle bodo v cvet, nekatere bodo venele, plodovi pa znajo tudi malo zagreniti. Listi se bodo zvijali, saj le tako lahko zadržijo izhlapevanje vode. Tla prekrivamo tudi z zastirko, ki preprečuje rast plevelov, zadržuje vlago in ščiti tla pred močnimi nalivi. Najboljše zastirke so slama, miskant, pokošena trava in ovčja volna.

Krepitev in dognojevanje rastlin

Včasih poleti opazimo, da rastline slabše rastejo ali pa imajo morda svetlejše liste. Naš naravni odziv na to je seveda dognojevanje. Večinoma pa ne gre za to, da primanjkuje hranil, temveč bolj za preprosto previsoke temperature, ki nekaterim rastlinam (npr. kapusnicam) ne odgovarjajo, ali pa za zbita tla. Zavedati se moramo, da rastline, ki imajo preveč dušika, potrebujejo tudi več vode. Poleti bodo vrtnine najbolj hvaležne za krepitev s pripravki na osnovi alg in vitaminov, zato jim redno dodajamo tekoče gnojilo Bio Plantella Vrt. V nestabilnih vremenskih okoliščinah za dvig imunskega sistema rastline redno tedensko škropimo z ekološkim varovalnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio plantella Natur, ki rastlinam krepi celično steno, da ostanejo zdrave v vseh razmerah.

image
Klub Gaia
Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku