Vrtnarjenje na malem prostoru: Svež pridelek z domačega balkona

Sanja Verovnik, 4.4.2020
Shutterstock

Kdor ne živi v hiši in nima zemlje, na kateri bi gojil rastline, lahko vrtnari na okenski polici, balkonu ali terasi.

Ena od rešitev za vrtnarjenje na balkonu, terasi ali manjšem atrijskem vrtu so glineni, leseni, biorazgradljivi ali navadni plastični lonci, celo barvaste vreče, že lep čas pa so nadvse priljubljene visoke grede. Po besedah vrtne strokovnjakinje Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo in avtorice številnih knjig, nam bo na manjšem prostoru, ne glede na vrsto posode, lepo uspeval ekološki vrtiček. Previdni moramo biti le pri uporabi substrata, ki naj ne vsebuje mineralnih gnojil. Pušenjakova je prepričana, da bodo na takšnem vrtu izpolnjena tudi načela kolobarjenja, saj bomo substrat za vsako rastlino zamenjali, kar bo zmanjšalo možnost bolezni. Če ga bomo kupovali, moramo izbrati namenskega, za gojenje zelenjave in ne lončnic ali okrasnega cvetja.

image
Shutterstock Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta.

Več vode za rastline na visokih gredah

Zadnje čase so za večje kot tudi manjše vrtove izredno priljubljene visoke grede. Na voljo so v različnih velikostih, izdelane iz različnih materialov. Pušenjakova opozarja, da čeprav se zdi vrtnarjenje na visokih gredah enostavno, ni tako. Poudari, da visoka greda ni enaka cvetličnemu loncu, v katerega damo zemljo in vanjo posadimo rastline. Visoke grede ne zahtevajo zgolj zemlje, temveč tudi polnila, kot je na primer drenaža iz debelejših in drobnih vej na dnu. Srce grede je nepreperel ali napol preperel kompost. Šele na vrh vsega tega damo plast zemlje. "Izbiramo lahko med vrtno zemljo ali pa jo kupimo v trgovini. V tej zemlji bodo kasneje rasle naše vrtnine," pravi sogovornica. Tudi nega rastlin na visokih gredah je drugačna kot v vrtovih. Pušenjakovi pojasni, da je visoke grede treba bolj zalivati, saj se hitreje izsušujejo. Veliko je odvisno tudi od tega, kje jih imamo. Če so postavljene na direktnem soncu, je treba izolirati stene grede, pravi sogovornica. "Zavedati se je treba, da korenine ne marajo poletne vročine in zimskega mraza," še doda Pušenjakova.

image
Shutterstock Vrtnarjenje na balkonu ali domači terasi je gotovo izziv za najmaljše - pustite jim, da vam pomagajo pri setvi in zalivanju rastlin. Navdušenje nad pridelki bo gotovo nepopisno.

Kakšno zemljo potrebujejo rastline

Ne glede na to, ali bomo rastline sadili v lonce ali na visoke grede, za dober pridelek potrebujemo predvsem ustrezen in kakovosten substrat. Bogat humozen substrat zahtevajo kapusnice, bučnice, plodovke, sladka koruza in krompir. Miša Pušenjak priporoča takšnega brez šote ali mešanico dobro preperelega domačega komposta in vrtne zemlje. Za korenovke je potrebna rahla, dobro odcedna zemlja z manj komposta, ki ji lahko celo primešamo nekaj peska. Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, nizki fižol in grah, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta. Da bi bil pridelek na balkonih in terasah čim bolj zdrav, se odločimo za hitro rastoče in odporne sorte, vrtnine pa kombiniramo z rastlinami, ki odganjajo škodljivce. V želji po čim več pridelka ne smemo pretiravati in moramo upoštevati podobna pravila kot na vrtu, opozarja Miša Pušenjak in za primer pove, da lahko v cvetličnem loncu s premerom vsaj 50 cm pridelamo največ za en obrok mladega krompirja.

Vertikalno vrtnarjenje
Sodobna rešitev, ki se ponuja predvsem za vrtnarjenje na balkonu, so tako imenovani vertikalni vrtovi. Na spletu je poplava bolj ali manj posrečenih zamisli za vertikalne zasaditve rastlin na balkonu, terasi, fasadi hiše, steni ... Nekateri so si navpični vrt zamislili v koritih, pritrjenih na nosilnih stenah, drugi v koritih, postavljenih v obliki piramide, tretji v visečih košarah, obešenih na nosilce, četrti v pokonci postavljenih lesenih paletah.
Miša Pušenjak pravi, da je prednost vertikalnega vrta, da zanj potrebujemo manj prostora in da na enaki površini pridelamo nekaj več. Kot slabosti pa navede, da je težko izbrati pravi substrat, da rastline rastejo na majhnem prostoru, v bistvu je to hidroponska oblika pridelovanja vrtnin. Vertikalno vrtnarjenje v domači izvedbi sredi vročega poletja ni tako preprosto, kot se morda zdi na prvi pogled. Proizvajalci zato ponujajo sadilne panele z rezervoarjem vode in avtomatskim zalivanjem ter dolivanjem vode v rezervoar.

Pravi čas za setev

Po navadi naredimo največ napak, ko se setve lotimo hitro. Letošnje vreme je lahko past, v katero se zaradi obilice sonca in za ta čas visokih temperatur hitro ujamemo; prehitro pričnemo saditi, nato pa nas doleti pozeba in pridelek je uničen. Vreme je pač muhasto, zato je dobro spremljati vremensko napoved, hkrati pa se držati zlatih pravil sajenja po vrtnem koledarju. Pušenjakova razloži, da je po drugi polovici februarja smiselno okopati, prezračiti vse posevke na vrtu, posebno česen in zimsko solato. Nato je treba počakati, da se zemlja dovolj posuši. Hitro za tem je smiselno posaditi čebulček in česen. Prve setve, to je graha in fižola, so tudi lahko zelo zgodnje, že pri temperaturi zemlje okoli dve stopinji Celzija. Vse drugo se nadaljuje odvisno od vrtnine in temperature zemlje, poudari sogovornica. Nadaljuje, da druge vrtnine, z izjemo solate, sejemo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj deset stopinj Celzija, za plodovke pa se mora ogreti na najmanj 15 stopinj. Potrebna je potrpežljivost, saj nas temperature zraka pogosto zavedejo, opozori Pušenjakova in doda, da imajo rastline ob ponovni ohladitvi "celo življenje več zdravstvenih težav".

image
Shutterstock Rastline, ki rastejo v loncih, potrebujejo več nege, predvsem pa redno zalivanje, poskrbimo tudi, da ne bodo izpostavljene direktnemu soncu.

Ozirajte se na naravo in upoštevajte pravila

Miša Pušenjak pravi, da je vseeno, ali imate majhen ali velik vrt, povsod lahko vzgojite lasten pridelek. Pri pridelavi lastne zelenjave se vedno ozirajte na naravo, upoštevajte njena pravila, naj vas številni oglasi ne zavedejo, da bi gnojili preveč. "Prav tako naj vas ne zavedejo sosedje, ki hitijo z delom. Sejati in saditi vrtnine v prehladno zemljo ne prinaša pozitivnih rezultatov," sklene Pušenjakova.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku