Vrtna nadloga, ki najraje gloda paradižnik in fižol
Nadležna stenica sprva ni povzročala veliko škode, a naša zelenjava ji je letos očitno postala všeč. Najraje gloda paradižnik in fižol.
Da se klima res spreminja, nam na vrtu kažejo tudi mnogi škodljivci, ki jih prej pri nas nismo poznali ali pa jih je bilo tako malo, da niso povzročali velike škode. Za to stenico smo v Sloveniji že pred leti slišali samo iz južnih toplih primorskih krajev. V tem letu ima veliko vrtičkarjev z njo veliko težav. To pomeni, da se je klima tako spremenila (vroča poletja), da je postalo življenje za to zeleno smrdljivo stenico tudi pri nas sprejemljivo. Njen izvor naj bi bila Etiopija, danes pa je poznana skoraj na vseh celinah. Običajno jo najdemo v toplejših deželah, njeno večje razmnoževanje pri nas pa prav gotovo kaže na klimatske spremembe.
Gre za južno smrdljivo stenico (Nezara viridula). K nam je prav gotovo prišla z uvoženo zelenjavo, saj sedaj zelenjava iz EU ne velja več za uvoz in prave kontrole nad njo na mejah ni več. Stenica sprva ni povzročila veliko škode, saj se hrani s številnimi rastlinami, najpogosteje s plevelnimi vrstami. A kot vse kaže, ji je naša zelenjava letos postala všeč. Posebno zoprna je na paradižniku in fižolu.
Niso hroščki ali pikapolonice
Številni me kličete in mi pišete in govorite o črnih hroščkih, nekateri jih opisujete kot ploščate pikapolonice. V resnici gre za ščitasto stenico, pri nas ji rečejo zelena smrdljivka, smrdljiva stenica, južna zelena smrdljivka.
Odrasla stenica je povsem zelena, razmnožuje se zelo hitro in celo poletje. Njena jajčeca najdemo na spodnji strani listov in so drobna, rumena. Iz njih se izležejo majhne, skoraj okrogle žuželke rumenkasto rdeče barve, najdete jih v kupih, običajno nad jajčeci. Te je najlažje poloviti, saj se ne premikajo veliko.
Po vsaki levitvi so stenice večje, bolj ploščate, postajajo črne barve z belimi in rdečimi pikami. Zadnja levitev pomeni skoraj že pravo obliko stenice, ploščat, zeleno obarvan hrošček, ki ima še nekaj ostankov črne pikaste barve na zadku. Ko se ohladi, dan pa skrajša, se obarvajo rjavkasto. Prezimijo odrasli osebki v listju, rastlinskih ostankih … Od jajčeca do parjenja mine okoli 65 dni. Stenice so aktivne od aprila do oktobra, imajo več generacij na leto, če so vremenske razmere ugodne - toplo in vlažno leto jim ustreza.
Zbudi se nekje v začetku aprila in se hitro pari. Jajčeca najraje odloži na plevelne vrste, zato je eden izmed ukrepov tudi ta, da v bližini vrta redno kosimo vse plevelne rastline, predvsem pa ne puščamo preveč zrasti detelje, lucerne in drugih metuljnic; še bolje je, da te rastline namerno posejemo na vrtu, jo pogosto kosimo in odnašamo listno maso na kompost, kjer pa jo globoko zakopljemo in ne puščamo na površini; tako uničujemo zalegla jajčeca.
Naravi prijazno varstvo rastlin
Iz jajčec se izležejo nimfe, ki so rumenkaste, okrogle, z rdečimi očmi. Te so najbolj občutljive in jih različni predatorji oziroma naravni plenilci, kot so plenilske osice ali tenčičarice, hitro najdejo in uničijo. Zato je veliko cvetja okoli plodovk in fižola, na katerem se prehranjujejo odrasle žuželke, ki so naravni sovražniki ne samo teh stenic, ampak tudi številnih drugih škodljivcev.
Koristne žuželke imajo najraje cvetlice rdeče ali rumene barve, ki imajo veliko cvetnega prahu. Morda lahko kombiniramo oboje in posejemo vedno kakšno gredico na vrtu z nokoto, trajno deteljico, ki cveti rumeno. Seveda pa jo moramo takoj, ko zacveti, pokositi. Poleg cvetlic jih privabljamo tudi s sladkano vodo, ki jo nastavimo na vrtu.
Biološka zaščita je težka, posebno odrasle stenice so odporne. Mlajše stadije lahko zatiramo s pripravki, ki jih naredimo iz rabarbarinih listov ali vratiča. Tudi naravni pyretrin, ki ga kupimo v trgovinah, deluje le na mlajše stadije. Lahko poskusite tudi s pripravkom iz sode bikarbone, ki mu dodate žlico mletega čilija.
Od kupljenih pripravkov naravnega izvora nanjo ni deloval pripravek z aktivno snovjo azadirahtin. Ker gre za oljni izvleček drevesa neem, mu lahko dodate samo še 0,1-odstotno sestavino naravnega močila iz olja pomarančevcev, da bo bolje deloval. Prav tako bo deloval pripravek z aktivno snovjo spinosad, njemu lahko dodate do 0,5-odstotna olja pomarančevcev. Oba pripravka sta dovoljena v ekološki pripravi, prav tako je dovoljena tudi uporaba olja pomarančevca.
Vse omenjene pripravke uporabljajte pozno zvečer, vsaj pol ure po sončnem zahodu. Tretiranje ponavljajte vsakih pet dni tako dolgo, dokler še opazite škodljivce.
Pobiranje je težko, saj so zelene smrdljivke izredno hitre žuželke; lahko poskusimo zgodaj zjutraj, ko so še nekoliko otrple. Začeti pa moramo zgodaj spomladi, ko jih je še malo. Prav tako lahko izkoristite zdajšnje hladne noči in jih pobirate zjutraj.
Najpogosteje se uporabljajo prav tako imenovane lovilne rastline - že omenjene metuljnice in tudi križnice (rukola, bela gorjušica, oljna redkev), ki jih redno kosimo. Seveda pa privabljanje številnih koristnih žuželk na naš vrt tudi pomeni, da se bo ta škodljivec raje umaknil nazaj v naravo. Na vrtu si želimo mrzle zime, ki je ta škodljivec ne bo najbolje prenesel.
Predvsem morate vsi, ki ste škodljivca letos opazili na svojem vrtu, dosledno z vrta odnesti vso listno maso. To maso je treba uničiti.
Naslednjo pomlad bodite bolj pozorni in skušajte na listih odkrivati jajčeca in ličinke. Če se bo letos tudi zima pokazala podobno, kakor sta se poletje in jesen, bo nekoliko bolj mrzla. Potem ta škodljivec ne bo preživel.
Vsekakor pa plodovi ostanejo užitni, nesmiselno jih je zavreči. Na plodovih paradižnika boste opazili rumene, večje lise, kasneje postanejo kraste. Podobne poškodbe boste našli tudi na strokih fižola. A lise niso strupene, z njimi ni nič narobe, le na pogled plodovi niso tako lepi.
December na vrtu prinaša počitek, k delu vabijo rastlinjaki
Vsem, ki ste konec poletja na vrt pravočasno posejali zadnji posevek, gredice darežljivo ponujajo kodrolistno zelje in brstični ohrovt, tudi rukolo. Če imate na vrtu por, ga še pred snegom s koreninami vred spravite v kletne zaboje, napolnjene z mivko.
Tudi motovilec, endivijo in radič lahko v teh dneh pobiramo z vrta. V lončke lahko sejemo azijsko zelenjavo - ko bodo listi veliki okrog osem centimetrov, jih lahko že režemo in sproti uživamo v solati ali blanširano. Semenom azijske zelenjave lahko primešamo semena rdeče pese in zelene solate. Tudi rukolo in krešo lahko vso zimo sejemo v lončke, zabojčke ali korita in jih postavimo na okensko polico v stanovanju ali v zaščiten prostor, denimo rastlinjak, liste pa režemo, ko zrastejo pet ali več centimetrov.
Manj znan od drugih korenovk je črni koren (Scorzonera hispanica), ki za razliko od številnih drugih korenovk zlahka prezimi v zemlji. Čas za njegovo setev je v maju, takrat ga posejemo v rahla in odcedna tla, saj slabo prenaša stoječo vlago. V zemlji tvori dolge tanke korene, ki jih uporabljamo olupljene. Lahko jih uživamo sveže v solatah ali kuhane. Mlade in mehke liste dodajamo solatam. Pravo hranilno vrednost ima mlečni sok iz korena. Ko izkopavamo črni koren, uporabljamo vile, da korena ne bi pretrgali in da iz njega ne izteče sok. Črni koren je odlična hrana za sladkorne bolnike, ker vsebuje inulin.
Tunel - z mislijo na sneg
V zavetju rastlinjaka do januarja ali februarja brez težav prezimijo vse vrste radičev. V njem uspevajo tudi zimska solata, motovilec, blitva in špinača. Kaj pa pod tunelom? "Ko na domačem vrtu postavljate tunele iz jeklenih lokov in agrokoprene, pomislite predvsem na to, da jih lahko prekrije veliko snega, ki bo zdrsnil ob lokih in se bo tam nekaj časa zadržal. Greda pod lokom je lahko dvignjena za nekaj centimetrov nad preostalimi tlemi v vrtu ter posuta s kompostom in prekrita z zastirko. Če je zastirka previsoka, se lahko v gredi naselijo miši ali tja prihajajo voluharji. Še zlasti se omenjeni škodljivci radi pritihotapijo pod tunel, kjer raste zimski radič," opozarja uni. dipl. inž. agronomije in permakuturna učiteljica Simona Trčak Zdolšek. "Zato se za takšen tip tunelov odločite predvsem tam, kjer boste gojili zelenjavo za sprotno pobiranje, denimo zimsko solato tipa rezivka, ki ima izoblikovano že rozeto ali glave. Če pa ste solato sadili v različnih intervalih, da bi si tako zagotovili sveže vrtnine, si lahko s celimi slamnatimi balami ogradite grede in čeznje poveznete loke ter pokrijete s kopreno, da bo greda še toplejša."
Pregled ozimnice
Shrambe in kleti ob toplejših dneh redno zračite, da preženete zatohlost. Obvezno vsak teden preglejte, ali so spravljeni plodovi še zdravi, nagnite ali poškodovane pa nemudoma izločite. Prav tako preverite, ali je pesek, v katerem so spravljeni korenje, zelena in rdeča pesa, dovolj vlažen, da se zelenjava ne bi izsušila.
Mozirski gaj - park cvetja
• Do 5. januarja vsak dan od 16. do 21. ure: 4. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE. Sprehodite se med 1,5 milijona božičnimi lučkami, ki bodo krasile park.
Arboretum Volčji Potok
• Od 6. decembra do 5. januarja: PRAZNIČNI ARBORETUM bo krasilo na tisoče lučk, ki bodo pregnale zimski mrak in razžarele srce. Od 6. decembra dalje bo ob petkih in sobotah park odprt vse do 19. ure. Od 20. decembra do 5. januarja pa bodo vrata parka odprta do 19. ure vsak dan, z izjemo božičnega (24. 12.) in silvestrskega (31. 12.) večera.
Čiščenje v sadovnjaku
Listje, ki je pod sadnim drevjem, pograbite in odstranite, ker lahko v njem prezimijo povzročitelji bolezni. Prav tako potrgajte okuženo listje in sadne mumije, ki so ostale na drevesih. Na golih drevesih najlažje opazimo, katere veje so poškodovane in zlomljene. Poleg tega drevesa pozimi počivajo, v njih se ne pretaka veliko sokov, zato je zdaj ustrezen čas za odstranjevanje zlomljenih vej, rane pa je treba skrbno zamazati s cepilno smolo ali voskom. Kadar zapade težek in vlažen južni sneg, sadno drevje in okrasne rastline previdno otresite z leseno lato ali dolgo palico, lahko tudi z ročajem metle, da pod težo snega veje ne bi popokale. Sneg otresajte od roba krošenj proti notranjosti. Za lom pod obtežitvijo so bolj občutljive veje, ki rastejo kvišku pod preveč ostrim kotom.
Občutljive rastline
Na vrtu je treba preveriti, kako je z rastlinami, ki so občutljive za zimo. Poglejte, ali je zaščita, ki ste jo pripravili iz listja, jute ali smrekovih vej, še na svojem mestu. Okrasne grmovnice, posajene v posode, bodo na zavetni legi zlahka vzdržale tudi več stopinj pod ničlo, vendar je kljub vsemu priporočljivo, da posode ovijete z juto in mehurčasto folijo, tako bodo korenine manj izpostavljene temperaturnim razlikam.
Zaščita pred divjadjo in mrazom
Dokler zemlja ni zmrznjena, lahko presajate sadno in drugo drevje ter grmovnice. Ker mlado drevje pozimi radi obglodajo zajci in srne, je rastline pametno zaščititi pred divjadjo. Najzanesljivejša je fizična preprečitev dostopa z ograjo. Zaradi visoke cene je gradnja ograje smiselna zgolj pri velikih sadjarskih nasadih, ki jih je z mrežo treba zaščititi tudi pred pticami. Posamezna sadna drevesa pa najpogosteje ščitimo z gosto kovinsko ali plastificirano mrežo. Mlada drevesa lahko pred srnami in zajci zaščitite tudi tako, da jih ovijete z vrtnarsko kopreno, juto ali na gosto zabijete količke okrog debla, da bodo onemogočili dostop divjadi, drevesu pa pustili možnost za normalno rast in razvoj.
Pozimi, ko ogrevamo domove, se relativna zračna vlažnost v prostorih močno zmanjša. Zrak je suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno - zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer. Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in ponovno zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, bi lahko povzročilo gnitje korenin.
Vlago, ki jo rastlinski listi potrebujejo zaradi suhega zraka pozimi, dovajajmo s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa dopoldan. Nekaterim lončnicam (fikusom, palmam) bo prijalo vsakodnevno pršenje, druge (tropske kakteje) bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo, nekaj pa je tudi takšnih, ki pršenja po listih ne prenesejo (vijolice, gloksinije, streptokarpi), a kljub vsemu potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.
Pregled posodovk
Posodovke, ki ste jih zagotovo že spravili v svetel in hladen prostor, vsakih 14 dni temeljito preglejte. Bolne in napadene rastline nemudoma izločite iz preostale zelene družbe in jih poškropite z ustreznim pripravkom. Prav tako sproti pobirajte odpadle liste. Zalivanje posodovk naj bo zelo skopo, enkrat do največ dvakrat mesečno, pred zalivanjem pa s prstom preverite, ali je zemlja v posodi še vlažna.
Oskrba lončnic
Pozimi, ko ogrevamo prostore, se zrak hitro osuši, kar lahko povzroči suhost sluznice, draženje oči in suho kožo. Večina ljudi se pri normalni sobni temperaturi najbolje počuti, če znaša relativna zračna vlažnost od 30 do 60 odstotkov. Žal pa vrednost pozimi marsikje pade pod 30 odstotkov. Lončnice, zlasti tiste, ki veljajo za velike porabnice vode, lahko zvišajo stopnjo relativne zračne vlage v prostoru tudi za 15 odstotkov. Med najučinkovitejše "zelene vlažilce" spadajo razne vrste praproti, kot je denimo luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), pa navadna sobna lipa (Sparmannia africana), papirjevec (Cyperus papyrus), bambusi in živkasta kosmuljka (Chlorophytum comosum). Rastline v stanovanju bodo pozimi potrebovale pogostejšo oskrbo: tiste, ki sedaj ne cvetijo, postavite v hladnejši prostor, s temperaturo med 12 in 18 stopinjami Celzija, in jih manj zalivajte, da bodo imele obdobje počitka. Cvetoče lončnice, kot so orhideje, božične zvezde, božični kaktus, ciklame, vijolice, pa naj vam služijo kot okras na vidnem mestu. Redno jih zalivajte, zlasti če so v ogrevanem prostoru, po potrebi jih rahlo dognojite in sproti odstranjujte odmrle cvetove. Znano je, da lončnice pripomorejo k temu, da je v stanovanju manj prahu, saj se ta nabira na njihovih listih, zato je te treba večkrat obrisati, vsaj enkrat mesečno z vlažno krpo iz bombaža ali mikrovlaken, da očistimo pore. Vijolice in druge rastline, ki imajo kosmate liste, pa odprašimo s čopičem.
Stanovanje po meri človeka: kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno
Ko smo mladi, hrepenimo po stanovanju, v katerem si bomo ustvarili svoj svet. Ne prevelikem, seveda. S prihodom otrok se želje in zahteve po bivalnem prostoru spreminjajo - sanje o hiški in vrtu prerastejo v sanje o hiši in parku. Tretje življenjsko udobje predstavlja nove izzive, predvsem pa v ospredje postavlja varen in nič kaj potraten dom. Kakšno stanovanje torej izbrati za določeno starostno obdobje, da bomo v njem udobno in zadovoljno bivali sami ali z drugimi? "Dom bi morali razumeti kot živ organizem, ki se skupaj z nami spreminja, raste, se razvija in ne nazadnje tudi krči," razmišlja Anja Patekar, arhitektka iz Maribora. In dodaja, da razmišljati o univerzalnem stanovanju ali hiši, ki bi nam enako ustrezala v različnih življenjskih obdobjih, ni smiselno. Po njenih besedah je primerna oblika doma vedno odvisna od starostne skupine in pripadajočega življenjskega stila njegovih uporabnikov. "Da bi našli ustrezen odgovor, se moramo najprej iskreno vprašati, katere so naše potrebe v dani situaciji in kaj posledično pričakujemo od fizične strukture doma. Bo naš vsakdanjik manj naporen v stanovanju na frekventni lokaciji in z lahko dostopnostjo do centralnih dejavnosti? Bodo popoldnevi prijetnejši, če izberemo hišo v naravi, daleč stran od mestnega vrveža? Bi lahko v večstanovanjski hiši sobivali s skupino ljudi z enakim življenjskim stilom in interesi ter si s tem olajšali finančne izdatke, hkrati pa si zagotovili prijetne sosede? Možnosti za izbiro najprimernejšega doma je ogromno, cilj pa je ustvariti takšnega, ki nam bo nudil želeno udobje in nas napolnil z energijo," opozori sogovornica.
Volumen pred kvadraturo
Kaj je torej primerno denimo za mlad par, ki si želi ustvariti svoje prvo gnezdo? Je lahko idealna tudi v stanovanje preurejena mansarda v hiši staršev? "Lahko je, lahko ni," razmišlja Patekarjeva. In nadaljuje: "Ko ocenjujemo stanovanje, so bolj kot sama velikost pomembne njegova funkcionalna zasnova, primerna orientacija in osvetljenost prostorov. Večje stanovanje v etaži z nesmiselno prostorsko razdelitvijo in neprimerno orientirano glede na stanovalčev življenjski slog je lahko za bivanje manj primerno kot ustrezno zasnovano mansardno stanovanje manjše kvadrature. Prej kot po kvadraturi se raje ozrimo po volumnu. Če razmišljamo o ureditvi stanovanja v mansardi, naj prostor ostane kar se da odprt in zračen, ne omejujte ga z nepotrebnimi predelnimi stenami in spuščenimi stropi. Pri reševanju prostorskih izzivov ne pozabimo na velikost in število okenskih odprtin, ki naj bodo na ustrezni višini. Poleg zadostne svetlobe je namreč za dobro počutje izrednega pomena tudi ustrezno vidno polje."
Vsake toliko dom potrebuje osvežitve. Kaj prenoviti, kaj spremeniti in kaj zavreči? Arhitektka Anja Patekar pravi, da lahko veliko dosežemo že z manjšimi spremembami, ki ne zahtevajo večjega finančnega vložka in ne terjajo preveč našega časa. “Zavese, blazine in ostali dekorativni dodatki se lahko menjajo vsakih nekaj sezon, kar nam omogoča hitro spremembo bivalnega okolja. S svežimi stenskimi opleski prostor ponovno zadiha,” pravi sogovornica. Opozori, da ne zanemarimo sobnih rastlin, ki poleg dekoracije ustvarjajo boljšo stanovanjsko mikroklimo. “Nasprotno s hitro nadomestljivimi dodatki pa težje zamenjamo vgradno in po meri narejeno pohištvo, talne in stenske obloge. Pri izbiri teh bodimo zato toliko bolj pozorni v začetku načrtovanja in se odločimo za takšno zasnovo, ki bo v prihodnje omogočala čim večjo skladnost z morebitnim razvojem doma,” pravi sogovornica.
Udobno bivalno okolje
Ko si dva ustvarita družino, za to potrebujeta več prostora. Koliko kvadratnih metrov bivalne površine bo primerne, da bo vsak imel dovolj prostora zase? Anja Patekar opozori, da je zgornja meja pri velikosti stanovanja ali hiše tam, kjer posameznik ali skupina oziroma družina postane suženj svojemu lastnemu domu bodisi v finančnem smislu bodisi v uporabniškem.
"Paziti torej moramo, da nam dom zagotavlja zadostno in prijetno bivanjsko površino, hkrati pa nam ne krade nepotrebne energije, časa in financ. Kvadratura naj se prilagodi našim potrebam in ne obratno," poudari sogovornica. In doda: "Pomembno je, da se pred nakupom ali gradnjo primernega doma posvetuje s strokovnjakom, ki bo znal prisluhniti in predvideti udobno bivalno okolje primerne velikosti."
V Sloveniji se radi vežemo le na en dom
Starejši danes pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, potratnih, z visokimi stroški, ki jih komaj zmorejo plačevati, a so nanja zelo navezani. "V Sloveniji se zelo radi vežemo le na en dom, na eno fizično strukturo, in velikokrat ne zaznamo, kdaj nam ljuba bivanjska površina začne predstavljati breme," opaža Patekarjeva. "Starejši generaciji je to še posebej težko sprejeti. Skandinavci, na primer, so glede tega manj obremenjeni. Upam, da se bomo v prihodnosti tudi pri nas otresli tega vzorca in nam bo izbira doma glede na življenjsko obdobje vsakič znova v izziv in veselje."
Slovenija je ena redkih držav, ki zelo močno izstopajo iz povprečja lastniških nepremičnin, poudari Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnin. “Navajeni smo zgraditi hišo, ji dodati nadstropje ali dve za otroke in njihove družine. V redkih primerih te ostanejo funkcionalno zasedene. Čustvena navezanost na te nepremičnine pa starejšim ljudem onemogoča kvalitetno bivanje.”
Nepremičninska posrednica opozori, da je tujina navajena najemov in generacijskih selitev v bolj primerna bivališča. “Res je, da je navada železna srajca, ampak je čas, da tudi pri nas nekaj spremenimo in se prilagodimo času in potrebam. Dobro je, da arhitekt kot glavni sogovornik z obilico znanja že v začetni fazi gradnje dolgoročno razmišlja in naročnika opozori ter mu ponudi rešitve tudi za kasneje, ko bodo otroci dom zapustili. Na primer objekt zastavi tako, da je z manjšim posegom mogoče del nepremičnine oblikovati kot samostojno enoto in jo je mogoče oddajati. Tako v kasnejšem obdobju nepremičnine ni treba zapustiti, pač pa del nje predstavlja vir dohodka in nam omogoča dodatno finančno varnost.” Vsekakor je po besedah sogovornice izrednega pomena, da je ima nepremičnina funkcionalno razporejenost in da je v osnovi že grajena na podlagi potreb ljudi, ki bodo v tej nepremičnini prebivali. “Nekoč so znali dobro in uporabno izkoristiti prostore oziroma na manjši kvadraturi pridobiti funkcionalno razporeditev. Danes pa je na žalost vse več novogradenj kvadraturno prevelikih in nefunkcionalnih, kar naj bi predstavljalo luksuz, a na srečo se pojavljajo tudi dobre prakse,” še sklene Mojca Žižek Mesarec.
Bivanjska enota za starejše naj bo, svetuje sogovornica, vsekakor raje manjša, bolj kompaktna. "Pomembna je lahka dostopnost do stanovanja, pritlične etaže so zato zelo primerne. Še bolj kot pri drugih starostnih skupinah ima pomembno vlogo orientacija prostorov, v takem stanovanju ne sme manjkati sončne svetlobe. Ker se starostniki zaradi težje mobilnosti večji del zadržujejo v enem prostoru, je pomembno, da ta ni orientiran zgolj na sever - videti, začutiti sončno svetlobo ima v omenjenem obdobju pomemben vpliv na dobro počutje. Starejši so radi povezani z okolico, zato je zaželen stik z zunanjim prostorom. Priskrbimo jim udoben počivalnik ob oknu ali stanovanje z balkonom, s katerega je mogoče opazovati in zaznati okoliški utrip."
Težko sledimo lastnemu slogu
Arhitektka ugotavlja, da se Slovenci pogosto ne znamo identificirati s prostorom, v katerem živimo. "Opažam, da kot širša družba ali posamezniki težko sledimo lastnemu slogu. Posegamo po kataloški ponudbi in poskušamo slediti poplavi smernic, kar velikokrat vodi v kakofonijo barv in stilov. V splošnem dajemo prevelik poudarek posameznim kosom pohištva in elektronike, ki bistveno ne pripomorejo k življenjskemu udobju. Vse preveč časa in sredstev denimo namenimo izbiri sedežnega pohištva in televizorja namesto premisleku o tem, kam bi ju sploh postavili in v kakšni relaciji bosta s preostalim prostorom. Vsekakor nam ni privzgojeno, da bi o prostoru razmišljali celostno in od začetka načrtovanja, čeprav bi bilo ravno to nujno potrebno. Idejna zasnova je tista, ki zahteva največ časa. V tej fazi je treba dobro razmisliti o razporeditvi prostorov v stanovanju ali hiši, izbiri primernih materialov, morebitnem pohištvu po meri ter razporeditvi in tipu svetil," razmišlja Anja Patekar. Na vprašanje, kaj sploh vzeti s seboj ob selitvi v drugo stanovanje, odgovori kratko in jedrnato: "Babičin stol in knjige!"
