Vlomi: Veseli december brez nepovabljenih gostov

Sanja Verovnik, 11.12.2018
Shutterstock

Roparji največkrat obiščejo domove starejših moških, starih nad 64 let. Tudi starejše ženske so na udaru, le da je njih v statistiki bistveno manj.

Decembra, ko smo vsi v mislih pri praznovanju s prijatelji in družino in smo zato tudi pogosteje zdoma, se število vlomov v stanovanja povečuje, kažejo podatki policije. Vlomilci sicer postajajo vse bolj organizirani in predrzni, a policija ugotavlja, da na vlome tudi večina ljudi ni pripravljena oziroma se pred njimi ne znamo ustrezno zavarovati. Statistika kaže, da se največ vlomov zgodi pozimi, torej decembra in januarja. Lani jih je bilo na primer kar 270 več kot poleti, ko se jih je v vsem letu zgodilo najmanj. Vlomilec je običajno moški, star od 24 do 44 let; lani je bilo pri nas takšnih kar 284 od vseh vlomilcev (384), še kažejo podatki slovenske policije. Roparji največkrat obiščejo domove starejših moških, starih nad 64 let. Tudi starejše ženske so na udaru, le da je njih v statistiki bistveno manj. Če le želi, lahko izkušeni vlomilec vdre v vsako stanovanje in vsako hišo. Obstajajo pa načini, kako mu delo čim bolj otežiti.

image
Shutterstock Dobra varnostna vrata lahko zaščitijo dom in vso premoženje, ki se nahaja v njem, pred vlomilci.

Lani za 45 odstotkov več vlomov

Po podatkih Zavarovalnice Triglav v prazničnih mesecih izstopa število vlomov v stanovanjske objekte. Lani je bilo v decembru za kar 45 odstotkov več vlomov, kot je bilo sicer mesečno povprečje, ne zaostaja pa niti januar, ko so ugotovili za 53 odstotkov več škod zaradi vloma. Dolgoprstneži se najraje organizirajo ravno v mestih in nas obiščejo čez dan, ne preračunavajo, kaj bodo lahko odnesli, temveč velikokrat poskušajo na slepo. Kajti samo 30 sekund je potrebnih, da vlomilec odpre navadna, nezavarovana vrata ali običajno okno.

Najbolj vabljiva Ljubljana
Podatki slovenske policije kažejo, da je najbolj na udaru prestolnica. Tam se je lani zgodilo 1477 vlomov v hiše in stanovanja, najmanj pa so vlomilci na delu v Murski Soboti.

Najpogosteje vlamljajo skozi vrata

Značilno za vlome je, da se dogajajo izjemno hitro, opozarjajo na ministrstvu za notranje zadeve. Vlomilci najhitreje vdirajo skozi vrata terase, običajna vhodna vrata, ki nimajo posebnih varoval, ali pa garažna vrata. Mamljiva za vlomilce ali druge storilce so tudi na V odprta okna, čeprav v prvem nadstropju. Lestev si običajno izposodijo kar od lastnika ali pa si pomagajo s kakšnim smetnjakom oziroma zaščitno mrežo. Če jim v petih minutah ne uspe vdreti, večinoma odnehajo. Zato je odločitev za protivlomna vrata oziroma dodatno zaščito na oknih, kakršno lahko kupimo in montiramo kar sami, res dobra.

image
Shutterstock Nepovabljenim gostom bomo obisk otežili, če ne celo preprečili, z uporabo čitalnika prstnih odtisov. Takšno odklepanje oziroma zaklepanje je varneje kot s ključem.

Ne ostanejo več kot pet minut

Policisti so ugotovili, da lopovi na izbranem kraju običajno ne ostanejo več kot pet minut, kar povsem zadošča, da si prilastijo vrednejše predmete, tiste, ki jih ne morejo odnesti, pa uničijo. Tako je vsak drugi vlom za lastnika pravcato opustošenje. Povzroči veliko škode, ne le zaradi ukradenih stvari, temveč tudi zaradi poškodb pohištva, sten, razsvetljave, tehnike ... Ocena škode hitro naraste na nekaj tisoč evrov.

Organizirane skupine, ne samo posamezniki

V zadnjih nekaj letih so na območju Slovenije obravnavali več organiziranih skupin vlomilcev, ki skrbno načrtujejo svoja dejanja in pri tem izkoriščajo nepazljivost lastnikov stanovanjskih hiš in stanovanj. Pri tem so zabeležili tudi več organiziranih skupin in posameznih vlomilcev, ki so člani mednarodnih združb, ki organizirano delujejo v več članicah Evropske unije. Prav tako na policiji ugotavljajo, da po navadi organizirane skupine izvedejo večjo serijo vlomov v nekem časovnem obdobju, ko je tudi materialna škoda večja.

image
Shutterstock Statistični podatki kažejo, da je še vedno največ vlomov skozi vrata - predvsem vrata, ki vodijo na teraso, je nepovabljenim gostom enostavneje razbiti.

Pustite prižgane luči

Kriminalist Matija Breznik pravi, da vlomilci najbolj iščejo denar in zlatnino. V zadnjem obdobju tehnični predmeti niso več vroče blago vlomilcev. Breznik lastnikom ob daljšem odhodu od doma svetuje, naj objekt opremijo tako, da je videti, kot da je kdo doma. V zimskih mesecih so koristna časovna stikala za luči, ki se ob mraku samodejno vklopijo, še zlasti pri vhodnih vratih. Kaj storiti, če do vloma pride? Kako ukrepati? Breznik svetuje, naj se najprej pokliče policiste, v objekt pa naj se ne vstopa, če to ni nujno potrebno. Zgodi se lahko, da je vlomilec še vedno v stavbi, srečanje z njim pa je zelo tvegano. Hkrati pa se lahko z gibanjem po objektu tudi uničijo sledi, ki jih je vlomilec pustil.

Začne se že pri vhodnih vratih
Kot razložijo v podjetju Pirnar, so certifikati dokazilo, da gre za kakovostna protivlomna vrata. Taka vrata imajo kvalitetno jekleno konstrukcijo vratnega krila in podboja, obložena pa so z lesenimi paneli. Prednost jeklenega ogrodja je velika odpornost proti poskusu vloma, prednost panelov pa, da se lahko notranji in zunanji paneli oblikujejo po želji kupca ter da jih enostavno zamenjamo ob poškodbi. Poleg tega tudi zaradi prenove oziroma beljenja stanovanja ali hodnika ni treba menjati celotnih vrat, ampak samo panel.
Sodobna protivlomna vrata imajo še v notranjosti večslojno toplotno in zvočno izolacijo ter kvalitetna tesnila. Ta onemogočajo uhajanje zraka in vdor vlage. Bistvena sta tudi popolna varnostna oprema in okovje, in sicer večtočkovna ključavnica, ki se blokira ob poskusu vloma in ima dodatne fiksne zatiče; kvaliteten cilindrični vložek z zaščitenim profilom, ki onemogoča ponarejanje ključev in ima tudi varnostni ščit ali rozeto, ki ga varuje pred vrtanjem in lomljenjem; omejilec odpiranja, ki nadomešča varnostno verižico; širokokotno digitalno kukalo, ki omogoča enostaven pregled stanja pred vrati. Samo število zatičev ni tako pomembno kot debelina in kvaliteta zatičev. Je pa priporočljivo, da se vrata zaklepajo na vsaj desetih mestih.

Alarmni sistem ne bo odveč

Ne bo odveč, če si doma omislimo sistem tehničnega protivlomnega varovanja. Vlado Karažinec, direktor Sintal Maribor, opozarja, da če imajo vlomilci dovolj časa, bodo vlomili v še tako kakovostno mehansko varovan objekt, zato je pomembno, da nepooblaščeni vstop oziroma poskus vstopa zazna alarmni sistem.

Alarmni sistem mora biti povezan z varnostno-nadzornim centrom, saj to zagotavlja, da tako reagirajo bližnje intervencijske skupine. Z alarmnim sistemom je priporočljivo varovati vse dostope skozi okna in vrata, kjer bi lahko nepridipravi vstopili. Izbor detektorjev vloma je odvisen od tega, ali želimo varovati objekt le v času naše odsotnosti ali tudi takrat, ko smo doma.

Namesto nepreglednega šopa ključev
Nepovabljenim gostom bomo obisk otežili, če ne celo preprečili, z uporabo čitalnika prstnih odtisov. Takšno odklepanje oziroma zaklepanje je varneje kot s ključem. Igor Sterle iz podjetja Ekey Biometric Systems pravi, da je verjetnost, da bo čitalnik napačni prst prepoznal kot pravega, med 1:10.000 in 1:10,000.000. Ta verjetnost je odvisna od proizvajalca čitalnika. Zlahka pa že sami ugotovimo, da ima nekdo, ki želi odpreti običajno ključavnico, lahko s seboj nepregledno število ključev, ne more pa imeti nepreglednega števila prstov. Uporaba čitalnika prstnega odtisa je tudi neprimerno enostavnejša od ključa. Prsta nam ni treba iskati v žepu, avtu, torbici. Vedno ga imamo pri roki. Če imamo prst poškodovan, uporabimo drugega, ki smo ga tudi shranili v napravo. Sogovornik dodaja, da enostavni sistemi običajno nimajo funkcije javljanja poskusov nepooblaščenega vstopa. Naprednejši so povezani z varnostnim sistemom, ki nadzorniku javi poskus vstopa brez dovoljenja. Napravo lahko nastavimo, da to stori ob prvem poskusu, lahko pa šele po drugem, tretjem … Takrat se lahko vklopi kamera in posname osebo, ki želi vstopiti, posnetek shrani in/ali ga pošlje nadzornemu centru.

Smisel videonadzora

Ob naši odsotnosti lahko v prostor pred možne točke vstopa namestimo prostorske detektorje gibanja. Karažinec pravi, da če želimo varovati objekt tudi takrat, ko smo v njem, tak sistem ni primeren, saj bi se ob našem gibanju aktiviral alarm. Takrat se odločimo za varovanje oken in vrat z magnetnimi kontakti, ki zaznavajo nepooblaščeno odpiranje, in/ali z detektorji razbitja stekla. Z videonadzornimi sistemi po besedah sogovornika iz Sintala s psihološkim učinkom odvrnemo marsikateri poskus vloma ali drzne tatvine: "Smisel videonadzora ni v stalnem spremljanju slike, temveč v snemanju dogajanja okrog hiše, pred glavnim vhodom v objekt, pred garažo ipd. Na podlagi posnete slike se lahko kasneje naredi rekonstrukcija dogodkov. Današnje videokamere vedno bolj napredujejo in omogočajo vse več pametnih funkcij, tako se lahko nekatere uporabljajo tudi za detekcijo gibanja, kar sproži alarm."

Anketa

Ali ste se letos že osvežili v morju?

Sudoku