Višje plače, dražja oskrba v domovih

Urška Mlinarič, 9.1.2019
Igor NAPAST

Ponekod so že, v nekaterih domovih še bodo dvignili ceno oskrbnine za en odstotek do tri odstotke. Na ZZZS in ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da bodo pokrili celotno povišico javnim uslužbencem.

Večina od okoli 170.000 javnih uslužbencev bo februarja prejela za približno štiri odstotke višjo plačo, kolikor znese v javnem sektorju en plačni razred. Povišica je rezultat dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja, v katerem je začrtano, da bodo vsi uslužbenci, uvrščeni do 26. plačnega razreda, napredovali za en plačni razred, tisti nad 26. plačnim razredom pa za dva, izjema so uradniki, pri čemer bo druga povišica izplačana konec tega leta.

image
Igor NAPAST V domovih za starejše ne pristajajo na nižanje standardov za njihove oskrbovance.
V domovih za starejše so se tako ponovno znašli v precepu; znižati standarde ali dvigniti oskrbnino stanovalcem.

A omenjeni dvigi plač že povzročajo sive lase direktorjem javnih zavodov, zlasti na področju socialnega varstva in v zdravstvu. V domovih za starejše so se tako ponovno znašli v precepu; znižati standarde ali dvigniti oskrbnino stanovalcem. Posegli so po slednjem oziroma v nekaterih domovih dvig cene oskrbe napovedujejo s februarjem, kot denimo v Domu za starejše Rakičan, kjer sicer še niso mogli povedati, za koliko bo v posameznih enotah oskrba dražja. Predvidevajo pa, da se bo gibala med 2,5 in tremi odstotki. So pa z januarjem ceno oskrbe dvignili v Domu Danice Vogrinec Maribor in Domu starejših občanov Ljutomer. V slednjem so se odločili za 1,7-odstotni dvig oskrbe I, je povedal direktor Tomislav Nemec, ki pravi, da dvig plač že krepko prehiteva oskrbno ceno. Zato bodo, ko bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prihodnji mesec objavilo nov stroškovnik, ki vključuje tako stroške plač, materialov in storitev kot nekatere druge stroške oskrbe, ponovno preračunali, ali bo potreben še kakšen dvig cene oskrbe. "Na znižanje standardov za naše stanovalce ne želimo pristati in ne bomo pristali, zato smo prisiljeni v tovrstne dvige," pravi Nemec, ki poudarja, da so domovi ob dogovorih, ki jih sklepa vlada s sindikati, vselej stisnjeni v kot. "Tisti, ki pristanejo na dogovor, bi pred tem morali razčistiti, kako bodo zagotovili denar, saj sami notranjih rezerv nimamo več."

image
Andrej PETELINŠEK

Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec in donedavni predsednik združenja direktorjev Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ) - odstopil je zaradi nestrinjanja z organizacijo sistema institucionalnega varstva -, meni, da bodo zaradi omenjenih dvigov plač v domovih prisiljeni oskrbo podražiti od enega odstotka do treh odstotkov. V SSZ ocenjujejo, da bodo stanovalci v večini domov za oskrbo v povprečju na letni ravni plačali 400 evrov več kot do sedaj, pri čemer bodo s to povišico krpali le dvige plač zaposlenih v oskrbnem delu, medtem ko zdravstveni del osebja ostaja nepokrit. Vsaj za zdaj.

Na slednje so ob izteku leta ponovno opozorili v SSZ, kjer je sekretar Jaka Bizjak zapisal, da lanskoletni petodstotni dvig cen zdravstvenih storitev ni pokril dejanskega osemodstotnega dviga stroškov dela zdravstvenega osebja. Tako so se v domovih morali odreči različnim investicijam. "Tudi tokrat kaže, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo zagotovil sredstev, zato je vprašanje, kako bomo reševali nabavo zdravstvenega materiala," pravi Slavič.

A tako na ministrstvu za zdravje kot na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavljajo, da bo "ZZZS v celotni zdravstveni dejavnosti zagotovil vsa dodatna sredstva za dvig stroškov dela", ki so nastali zaradi zadnjega plačnega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Na ministrstvu so poudarili, da ZZZS predvideva za 172 milijonov evrov višje prihodke v letošnjem letu, pri čemer naj bi jih del razdelili; in sicer 20 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob, 39 milijonov evrov za boljše vrednotenje zdravstvenih storitev z dvoodstotnim splošnim povišanjem cen in 49 milijonov evrov za selektivno povečanje ali znižanje cen zdravstvenih storitev, v čemer naj bi se skrivalo tudi pokritje stroškov za plače, trdijo na ministrstvu.

image
Andrej PETELINŠEK
Vlada: Denar bo
S finančnega ministrstva so sporočili, da bo vlada zagotovila dodatna sredstva, potrebna za realizacijo sindikalno-vladnega dogovora, ki jih mora prispevati državni proračun z rebalansom proračuna. Se pa sprejeti proračun za letošnje leto že izvaja, zato uresničitev prvega dela dogovora s februarjem ni vprašljiva. Plače zaposlenih v javnem sektorju se sicer financirajo iz štirih blagajn, pri čemer na državni proračun pade 60 odstotkov, osem do devet odstotkov bremeni občinske proračune, 23 odstotkov obe socialni blagajni in deset odstotkov druge vire.
Denar za dvig plač je zagotovljen in ga bodo izvajalci zdravstvenih storitev tudi dobili, je včeraj zagotovil tudi minister za zdravje Samo Fakin. Denar lahko pričakujejo v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Če bo treba, pa ga bodo dobili tudi za nazaj, je Fakin dejal ob robu obiska v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. (um, sta)

A četudi bi vlada pristala na dvoodstotno zvišanje cen zdravstvenih storitev, to ne bi zadostovalo za kritje stroškov, trdi direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik. "Lani so zvišali ceno zdravstvenih storitev za pet odstotkov, plače pa so se dvignile za devet odstotkov. Letos bi potrebovali vsaj petodstotni dvig cen storitev, da ne bi bilo primanjkljaja."

Anketa

Ali ste po praznikih na dieti?

Sudoku