Verica Trstenjak: Sodišče EU sledi pravobranilcu v več kot 80 odstotkih, toda ...

Matija Stepišnik, 11.12.2019
Tit Košir

Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije (2006-2012) dr. Verica Trstenjak za Večer komentira odločitev Priita Pikamäeja, ki je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu

"Mnenje generalnega pravobranilca še ne pomeni nujno, da je zadeva za nas neugodno končana," posebej za Večer komentira pravnica dr. Verica Trstenjak odločitev Priita Pikamäeja, ki je pri preučitvi slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže presodil, da Sodišče EU ni pristojno za odločanje o mednarodnem mejnem sporu, ki da ne sodi v pravo unije. Trstenjakova, ugledna profesorica prava, danes deluje in predava na Dunaju, je bivša generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije (2006-2012), ter bivša sodnica na Splošnem sodišču EU (2004 - 2006).

Toda obenem poudarja: "Sodišče EU sledi pravobranilcu v več kot 80 odstotkih. Je pa res, da so nekatere največje zadeve, na proti Googlu (glede pravice biti pozabljen), kjer Sodišče EU ni sledilo pravobranilcu. Torej sodišče se vedno lahko odloči drugače. Kolikor sem videla mnenje, bi sicer moja argumentacija bila nekoliko drugačna." Drugo je po njenem vprašanje kvalitete "naše tožbe, ker celega besedila nisem videla, ne morem komentirati konkretno. A upam, da se Slovenija ni preveč sklicevala na mednarodno pravo, kot so to predlagali nekateri slovenski strokovnjaki za mednarodno pravo".

"Bistvo je, četudi Slovenija zgubi, ni še nič konkretnega zgubila, saj stanje ostane isto kot pred vložitvijo tožbe"

Dalje: "Bistvo je, četudi Slovenija zgubi, ni še nič konkretnega zgubila, saj stanje ostane isto kot pred vložitvijo tožbe. Torej ne izgubimo kot v primeru denimo tožbe glede NLB, kjer smo izgubili milijone. Pa tudi če zmagamo, nismo dobili nič konkretno. Naslednji dan po ugodni sodbi za nas lahko Hrvaška še vedno krši arbitražno odločbo in bodo slovenski ribiči naprej dobivali kazni. Evropska komisija ima potem sicer možnost tožbe, tudi s predlogi finančnih sankcij, a je to spet stvar diskrecijske odločitve komisije, ki ne toži ob vsaki kršitvi."

Ves postopek je, tako Trstenjakova, posledica nespretne zunanje politike več zadnjih let, začenši s tem, da smo sploh sprejeli odločitev za arbitražno sodišče. "In posledica slabega arbitra in agentke, ki smo jih določili za postopek pred arbitražnim sodiščem. Moje mnenje tudi je, da mora EU glede kršitev načel pravne države, kar je tudi nespoštovanje arbitražnih odločb, imeti enaka merila za vse države."

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku