Večkratna odpornost na antibiotike postaja največji svetovni morilec

seniorji.info, 18.11.2018
Profimedia

Le 70 let po uvedbi antibiotikov se srečujemo z možnostjo, da v prihodnosti ne bomo imeli učinkovitih zdravil za zdravljenje bakterijskih okužb.

Zaradi prekomerne uporabe antibiotiki, ki smo jih razvili z namenom zdravljenja bakterijskih okužb, postajajo neučinkoviti. Eden od treh pacientov se zdravi z antibiotiki, s tem da so nekatere te uporabe so lahko nepotrebne in prispevajo k širjenju protimikrobne odpornosti, ob evropskem dnevu antibiotikov, ki ga obeležujemo 18. novembra, ugotavljajo v Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

image
Profimedia

Zaradi neodpornosti na bakterije vsako leto 33.000 smrti

Superbakterije zaradi večkratne odpornosti nanje na leto povzročijo 33.000 smrti in če z antibiotiki ne bomo začeli ravnati odgovorneje, nam grozi, da bodo superbakterije leta 2050 povzročile deset milijonov smrti. »Vsaki dve sekundi bo zaradi njih umrl en človek,« je na posvetu ob evropskem dnevu antibiotikov dejal Danilo Lo Fo Wong iz Svetovne zdravstvene organizacije.

Antibiotiki so omogočili zdravljenje prej smrtnih bolezni, izvedbo operacij, zdravljenje raka, preživetje novorojenčkov in presaditev organov. Vendar izgubljajo svojo učinkovitost, in sicer še hitreje, kot je bilo to mogoče predvideti pred petimi leti, ob svetovnem dnevu antibiotikov svari zdravstvena stroka. Če bomo še naprej pretirano uživali antibiotike, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred njihovim odkritjem, kar pomeni, da bodo običajne bakterijske okužbe, kot je pljučnica, znova smrtne.

Odpornost mikrobov pomeni globalno grožnjo za javno zdravje. Porast odpornosti pomeni, da antibiotik ni več učinkovit proti bakterijam, ki so povzročile okužbo. Zaradi naraščanja števila večkratno odpornih bakterij, v kombinaciji s pomanjkanjem novih antibiotikov, se zdravniki srečujejo z velikimi težavami pri zdravljenju okužb. Če ne bomo pravočasno ukrepali, bi lahko po ugotovitvah ECDC večkratna odpornost na antibiotike do leta 2050 postala največji svetovni morilec.
image
Profimedia

Slovenija med manjšimi porabnicami antibiotikov v svetu

Lani je bilo v državah EU/EGP povprečno ambulantno predpisanih 22,4 definiranih dnevnih odmerkov antibiotikov na tisoč prebivalcev (DID), v Sloveniji pa 14,01 – malenkost več kot leta 2016. Najmanj odmerkov (DID) je bilo predpisanih na Nizozemskem 10,7, največ pa v Grčiji (36,1). V mednarodnih primerjavah se torej naša država uvršča med manjše porabnice antibiotikov v medicini in veterini, a strokovnjaki ne spijo. Na omenjenem posvetu so predstavili predlog nove, celovite Nacionalne strategije obvladovanja odpornosti mikrobov. Predvideno je, da bi porabo antibiotikov do leta 2022 zmanjšali za vsaj 25 odstotkov.

Protimikrobna odpornost ne pozna meja in je prisotna praktično v vseh državah sveta. Nujno je ukrepanje na globalni ravni. Zato so Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija za zdravje živali ter tudi Evropska Unija pozvale k skupnemu ukrepanju na načelu ENO ZDRAVJE. To načelo poudarja povezanost zdravja ljudi, živali in okolja. Bolezni se namreč prenašajo od ljudi na živali in obratno.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku