Več osamljenosti se pojavi v poznejši starosti, zato so potrebni različni programi za povezovanje

Doc. dr. Bojan Macuh, 1.10.2019
Profimedia

Medgeneracijsko učenje je eden od pomembnejših elementov sodelovanja med različnimi generacijami, v strokovnem razmisleku poudarja doc. dr. Bojan Macuh. Življenje v starajoči se družbi pomeni sobivanje s starejšimi ljudmi, poznavanje njihovih želja in potreb, skrbi za njihovo ekonomsko, socialno in predvsem zdravstveno stanje.

"Različnost starostnih skupin je znana pri vseh ljudstvih in kulturah sveta. Stari ljudje navadno pozabijo, da so bili mladi, ali pa pozabljajo, da so stari, pa tudi mladi nikoli ne ugotovijo, da bodo enkrat stari," je lepo zapisal Kurt Tuchlovsky.

Starost in staranje sta vse pogosteje rabljena pojma; v sodobni družbi pa vse, kar je povezano s tem, pomeni skrb za starejše ljudi, ukvarjanje z njihovimi težavami, iskanje boljših in bolj kakovostnih storitev zanje, predvsem pa skrb za njihovo boljše počutje. Prav s tem namenom smo se odločili zbrati razmišljanja o tem področju.

Ugotavljam, da se v domu za starejše, kjer je prav tako veliko medgeneracijskega sodelovanja, prepletajo različne oblike solidarnosti pri aktivnostih starostnikov

Življenje v starajoči se družbi pomeni sobivanje s starejšimi ljudmi, poznavanje njihovih želja in potreb, skrbi za ekonomsko, socialno in predvsem zdravstveno stanje le-teh.

image
Profimedia Medgeneracijsko učenje je eden od pomembnejših elementov sodelovanja med različnimi generacijami.

Slovenci postajamo vse bolj starajoča se družba

Po podatkih Statistične urada (SURS) naj bi se v naslednjih 65 letih zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2015 so starejši (tj. osebe, stare 65 ali več let) predstavljali 17,9 % prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 % prebivalcev Slovenije, leta 2080 pa nekaj manj kot 29 %. Delež otrok (tj. oseb, mlajših od 15 let) se bo predvidoma nekaj let še nekoliko zviševal (2021: 15,3 %), nato naj bi začel upadati in čez približno dvajset let dosegel minimum (okrog 13,4 %). Sledila naj bi počasna rast tega deleža in leta 2080 naj bi bilo otrok med prebivalci 15,7 %.

Podatki nakazujejo vse pomembnejše mesto starejših ljudi v družbi, glede na to, da je bilo po podatkih SURS-a Slovencev, starih 100 ali več let, pred 20 leti le 29, torej se je število od takrat povečalo za kar sedemkrat. Delež prebivalcev starih 80 ali več let pa je lani znašal 4,8 %.

Danes čedalje več ljudi pričakuje več od življenja in žanje sadove procesa pomlajevanja. Zgled nam je slovenski književnik Boris Pahor (rojen 1913). Še zmeraj je bister, nastopa in ustvarja v svojem sto šestem letu starosti. Celotno človekovo počutje izboljša katera koli pozitivna aktivnost. Škodljive slabe navade je potrebno nadomeščati s takšnimi, ki krepijo zdravje in vitalnost, s tem pa dosežemo več na telesni, duševni in duhovni ravni.

Celotno človekovo počutje izboljša katera koli pozitivna aktivnost
image
Profimedia Najpogostejša oblika je učenje mlajših od starejših, ko starejši v organiziranih, običajno šolskih situacijah učijo ali delijo svoje spretnosti z mlajšimi.

Samota človeka ubija

Človek je živo bitje, ki ob sebi bolj ali manj ves čas potrebuje drugo živo bitje. Sociologi poudarjajo, da je človek živo bitje, ki ne more živeti sam. Samota ubija, pravijo, zato je potrebno poskrbeti, da človek od rojstva (primarna socializacija) do smrti ostaja družbeno bitje. S tem se izpopolnjuje, s tem zapolnjuje svoje primarne človeške vrzeli, s tem je človek, ki mu je mar za sočloveka. Sobivanja pa je potrebno človeka naučiti in to je primarna naloga staršev – družine, vzgojno izobraževalnih ustanov, družbenega sistema kot celote in vsega življa v družbi. O tem in še marsičem bomo spregovorili v nadaljevanju, ko bomo obravnavali zelo pomembno področje življenja vsakega posameznika v družbi, tj. uravnavanja življenja med generacijami v sodobni družbi. Za začetek morda samo splošno potrjena ugotovitev, da je za kakovostno življenje v družini (skupnost mladih in starejših) potrebno sožitje vseh članov v tej skupnosti.

Eden od pomembnejših elementov medgeneracijskega sodelovanja je medgeneracijsko učenje, saj poteka na relaciji mladi – starostniki, kakor tudi starostniki – starostniki. Tudi na obiskih v domovih starejših smo se lahko prepričali, da se tovrstne oblike vseživljenjskega učenja zelo pogosto tudi izvajajo. Njihovo poslanstvo ni zgolj oskrba starostnikov, temveč predvsem skrb, da se počutijo dobro. To lahko dosegajo le tako, da so usmerjeni k stalnemu izboljševanju kakovosti življenja starostnikov, pri čemer starostnike spodbujajo in jim hkrati omogočajo priložnosti, da se čim bolj aktivno vključujejo v nove okvire življenja, ki so si ga izbrali v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. V okviru medsebojne solidarnosti pa se med starostniki, kakor tudi med zaposlenimi in starostniki, oblikujejo prijateljske vezi, kar preprečuje osamljenost, izoliranost, pasivnost, občutek nepomembnosti, intelektualno in telesno propadanje ter zanemarjanje.

Medgeneracijsko sodelovanje pa temelji tudi na prostovoljni udeležbi. Med udeleženci poteka t. i. delitev vlog učenja in prenašanje znanja iz ene generacije na drugo. Tovrstno učenje je ena od poti za sožitje generacij, ki omogoča mladim spoznavati starost, starejšim pa slediti mladosti. Veliko je prenosa znanja, modrosti in izkušenj.

Ugotavljam, da se v domu za starejše, kjer je prav tako veliko medgeneracijskega sodelovanja, prepletajo različne oblike solidarnosti pri aktivnostih starostnikov, ker so kompleksne in med seboj pogojene. Nekaterih sploh ne bi mogli izvajati, če ne bi bilo interakcije in vzajemnosti soudeleženih oz. ljudi, ki jim vrednote, kot so npr. sodelovanje, spoštovanje starejših in njihovih izkušenj, solidarnost ali zavedanje o pomenu socialne vključenosti starejših oz. možnosti njihove osamljenosti ali želje po spoznavanju novega, koristnega zanje, veliko pomenijo. Ob izvajanju medgeneracijskega učenja je zelo zaželeno razumevanje družinskih članov in njihovo posredno in neposredno vključevanje v bivanje in življenje njihovih svojcev (starostnikov) v domovih za starejše.

Več osamljenosti se pojavi v poznejši starosti

Medgeneracijsko sodelovanje razumemo kot izmenjavo izkušenj in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ustvarjanje, ohranjanje in širjenje socialne mreže. Gre za materialno varnost in ohranjanje kulturne dediščine ter socialno in čustveno oporo. Statistični prikazi kažejo, da stari starši skrbijo za vnuke in so pomemben del življenja otrok. Več osamljenosti se pojavi v poznejši starosti, zato so potrebni različni programi za povezovanje. V osnovnih in srednjih šolah so se oblikovali programi "Prostovoljno delo srednješolcev in osnovnošolcev", ki se izvajajo med šolskim letom. Namen teh programov je, da bi nekoliko omilili osamljenost, izoliranost in občutek nepotrebnosti starih ljudi v domu. Inštitut Antona Trstenjaka je razvil mrežo društev za medgeneracijsko sožitje. Učenje ponuja veliko možnosti, kar kažejo tudi različni drugi programi.

Medgeneracijsko učenje in skupnostno učenje povezujeta ljudi in krepita vključenost ter solidarnost

Programi medgeneracijskega učenja navadno vključujejo dve nestični generaciji, včasih tudi več različnih generacij, ki so vključene v organizirano ali namerno izobraževalno dejavnost. Najpogostejša oblika je učenje mlajših od starejših, ko starejši v organiziranih, običajno šolskih situacijah učijo ali delijo svoje spretnosti z mlajšimi. Pogosti so tudi programi, ko se starejši učijo od mlajših. Starejši morda ne potrebujejo vseh znanj kot mlajši, toda s pridobivanjem nekaterih novih znanj na področju družbenih, kulturnih in tehnoloških sprememb se izognejo nevarnosti, da bi postali marginalizirani.

Če zaključim, medgeneracijsko učenje in skupnostno učenje povezujeta ljudi in krepita vključenost (inkluzivnost) ter solidarnost. Z različnimi strategijami (od e-mreženja do skupinskega učenja) omogočata, da ljudje izstopijo iz svoje osamljenosti in postanejo v okolju dejavni. Na različne načine pripomoreta k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju ter premagovanju stereotipov.

Povzamem lahko, da imata tako medgeneracijsko kot tudi skupnostno učenje podobne funkcije. Obe vrsti učenja nastajata z namenom, da bi v življenje ljudi vpeljevali kakovostne spremembe. Ta namen se dosega z združevanjem znanja in tistih zmožnosti, katerih nosilci so starejši, in drugih, katerih nosilci so mlajši, z znanjem iz kulturne zakladnice, kolektivnega spomina. Obe vrsti učenja povezujeta pridobivanje znanja, oblikovanje znanja z dejavnostjo v okolju. Védenje ne ostaja le v mentalnem svetu ali zapisano na papirju; to se uresničuje z delovanjem.

Avtor besedila je Bojan Macuh, dr. edukacijskih ved in mag. sociologije, ki se strokovno ukvarja z raziskovanjem življenja starostnikov, več o avtorjem delu najdete na tej povezavi.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku