V vročini: Pripravki, ki rastlinam krepijo imunski sistem

Miša Pušenjak, 20.6.2019
Shutterstock

Hladni maj, ko nas je (skupaj z rastlinami) vse zeblo, je bliskovito zamenjal vroči junij, zato so vse rastline, sajene ali sejane v maju, oslabljene, nimajo veliko obrambne moči. Kaj torej lahko naredimo?

Obstaja skupina pripravkov, ki jim z eno besedo rečemo biostimulansi. O njih je bilo že veliko napisnega. Ti pripravki delujejo in pomagajo rastlinam, le da se jih zaradi neurejene zakonodaje, predvsem pa neurejenega nadzora, zlorablja. Gre za skupino pripravkov, ki na tak ali drugačen način rastlinam krepijo imunski sistem.

Najprej, že pred več kakor desetimi leti, smo se srečali s pripravki, ki vsebujejo aminokisline. Gre za več različnih pripravkov, ki vsebujejo različne aminokisline, ki jih vsa živa bitja nujno potrebujemo. Iz njih so sestavljene beljakovine, iz njih pa smo sestavljeni prav vsi, tudi rastline. Ko rastlinam dostavimo aminokisline (več različnih je), jim prihranimo energijo, s tem pa je imajo na razpolago več za obrambo pred stresom.

Kmalu za njimi so prišle na naše tržišče alge - različni pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Ti delujejo podobno kakor aminokisline, le da vsebujejo še različne encime, hormone, ki prav tako pomagajo rastlinam varčevati z vodo, premagovati stresne situacije, se braniti pred boleznimi. Danes lahko na trgu dobite še različne rastlinske izvlečke, na primer ameriškega slamnika, lubja vrbe, preslice, kopriv ..., ki imajo podobne funkcije kakor alge.

Tudi domača ognjič in regrat

Tudi skupina mikroorganizmov, glivic, bakterij se najde med biostimulansi. Kupite lahko posamezne bakterije (na primer Bacillus amyloliquefaciens), ali pa kompleks mikroorganizmov. Imajo različne vloge in delovanja, vplivajo na talne mikroorganizme, rastlinam pospešijo presnovo in povečajo dostopnost hranil, naseljujejo korenine in zemljo okoli njih in s tem preprečujejo škodljivo delovanje bolezenskih mikroorganizmov, s tem pa rastlinam pomagajo pri lažjem premagovanju stresnih situacij. Od domačih pripravkov naj bi rastline krepili predvsem tisti iz cvetov ognjiča in cele rastline regrata.

Pomembno je vedeti, da vsi ti pripravki pomagajo rastlinam v stresnih situacijah, sami pa morate presoditi, kdaj je strošek uporabe smiseln. Ni recepta, kako pogosto jih uporabljati. Tako kot se mi počutimo slabo, ker nas zebe, nam je prevroče, je tudi pri rastlinah. To je mogoče lahko en napotek. Vsekakor pa jih je smiselno uporabiti že pred nastankom težav (vsaj 48 ur prej), ko se napove skok temperatur navzgor ali navzdol, tudi pred točo, če je resno napovedana, in potem ponovno v času, ko stres že nastane. V času previsokih, prenizkih temperatur jih uporabljamo enkrat na teden. V času, ko vreme ustreza rastlinam, pa njihova uporaba ni potrebna.

Vedno jih uporabljamo pri temperaturah pod 25 stopinj Celzija, torej ko se zvečer dovolj shladi ali pa zgodaj zjutraj. Količin ne povečujemo, da bi bolje delovalo, prav tako ne nanašamo več sredstva na rastlino, ki je v slabši kondiciji. Pripravke lahko dodajamo sredstvom za varstvo rastlin, vendar po navodilih, jih pa ne kombiniramo med seboj, razen kadar je to dovoljeno.

Suša in vročina sta dve različni težavi

Najprej pa je treba ločiti dve veliki težavi, s katerima se srečujejo vrtnine. Čeprav sta pogosto povezani, vendarle nista enaki. Vročina oziroma visoke temperature so za vrtnine zelo težka preizkušnja, ki se ji letos nismo mogli izogniti. Suša pa je težava, ki ni vedno povezana z visokimi temperaturami, saj jo pri trajnicah, predvsem okrasnih rastlinah, pogosto srečamo celo pozimi. Prava suša kaže zobe v večjem delu Slovenije šele, ko zmanjka tudi vode za namakanje.

Dokler se slabo počuti, ne želi imeti plodov

Vrtnine imajo zaradi kratkotrajnih sušnih obdobij težave vsako leto, zato je nujno, da si vsi, ki si želite domače sveže zelenjave, pa naj bo namenjena samooskrbi ali tržni pridelavi, čim prej organizirate redno namakanje. Brez tega žal pridelave vrtnin ni. Največ težav pri pridelavi je torej predvsem zaradi nepravilnega in nepravočasnega namakanja ter zaradi visokih temperatur.

Zakaj poka paradižnik

Katere težave lahko pričakujemo zaradi nezadostnega namakanja?

Najbolj tipičen znak je pokanje plodov paradižnika, ki se pojavi v obliki okroglih ali prečnih razpok okoli peclja. Drobne, majhne razpoke, ki se kažejo pravzaprav kot zarezice na plodu paprik in paradižnika pa niso posledica težav z namakanjem, temveč posledica sesanja resarjev in pršic. Res pa je, da so ti škodljivci skoraj vedno spremljevalci višjih temperatur in moramo biti nanje najbolj pozorni prav v vročini. Pokanje plodov lahko pričakujemo ob prvih večjih padavinah po suši in vročini. Letos sem na primer že videla veliko razpokane redkvice. Tudi česen že zdaj poka, čeprav se je komaj začel debeliti.

V zadnjih letih ste se mnogi srečali s koreninami na gomolju krompirja, ponovnim odganjanjem gomoljčkov. Tudi to je posledica suše - rastline so zaključile rast, nekaj padavin in nižje temperature pa so povzročili novo rast in gomolji so pognali nove korenine. Steklavost, ko se gomolji ne razkuhajo, je prav tako posledica tega, da se krompirja ne namaka ali se ga začne namakati prepozno.

Ni plodov, buče in fižol pa cvetijo

Druga posledica vročinskega stresa je odpadanje neoplojenih cvetov plodovk. To zelo težko preprečimo. Lahko poskrbite za redno oskrbo z vodo, cvetoče plodovke, predvsem paradižnik, pa vsak dan zjutraj kar krepko stresamo, da se sprosti čim več cvetnega prahu. Pri temperaturah nad 30 stopinj Celzija nastane namreč veliko manj cvetnega prahu, še ta, ki je, pa je slabše ploden. Plodovi so tako manjši, pogosto deformirani - spremenjena je oblika, rebrasti so, manjkajo koščki plodu in podobno.

Pri kumarah in bučah se lahko pojavi večje število moških cvetov, naš vtis je, da cela njiva ali gredica cveti, plodov pa ni. Mnogi ne vedo, da imajo bučnice moške in ženske cvetove. Moški so nekoliko večji, na dolgih pecljih, zato je vtis tak, da vse cveti, ni pa plodov. Ženski plodovi se dolgo skrivajo pod listi, so na kratkih pecljih, pod cvetovi pa že takoj opazimo plodnico - bučko (ali kumarico) rečejo temu. Tudi namakanje žal ne pomaga, saj rastlina preprosto ne želi imeti plodov, dokler se počuti slabo. Letošnje leto so se sušile že formirane bučke in kumare. Tudi to je bila posledica visokih temperatur, zaradi tega pa je pomanjkanje kalcija v plodovih.

Tudi gnojenje pomaga

Pri oskrbi z vodo je zelo pomemben kalij. Na vrtovih ga pogosto primanjkuje v primerjavi fosforjem, ki ga je preveč. Zato je smiselno dognojevati s kalijevim sulfatom, a ne pretiravajte. Nekje do 30 dkg na 10 m2 ga dodajte in zadelajte v tla. Dodajamo ga tudi preko listov. V nobenem primeru ne dognojujemo z dušikom, pa naj bo to organski ali mineralni. Dušik namreč povzroči, da ima rastlina še večje potrebe po vodi in je še bolj žejna. Tudi zalivanje korenin z namočenimi koprivami je v takih vremenskih razmerah bolj škodljivo kakor koristno.

Da ne ostanemo brez stročnic, posejemo vsaj nekaj tistih, ki imajo rade vročino in dobro prenašajo tudi sušo. Da imamo čim prej sveže stroke fižola, posejemo nekaj nizkega stročjega fižola. Posejemo pa še lečo in čičeriko, ki sta nizki stročnici, dolgo vigno, visoko stročnico za vroča poletje in rastlinjake, ki nam da res veliko dolgih, nežnih, a okusnih strokov. Lima fižol je visoka stročnica za mlado in suho zrnje. Zrnje je sicer ploščato, a pisano, tako kot ga imajo Slovenci najraje. Tako nam v nobenem primeru ne bo zmanjkalo rastlinskih beljakovin v prehrani.

Zastiranje tal

Zastirke imajo na vrtu veliko vlog. V suši ostajajo tla pod zastirkami rahla in vlažna. Tudi izpiranje hranil, uničevanje strukture tal in pregrevanje tal se močno zmanjšajo. Če imajo rastline vlažna in hladna tla, potem njihov koreninski sistem deluje. Pravilno prehranjene lažje prenašajo vročino. V letošnjem letu je to še posebej pomembno, saj se zaradi premrzlih tal korenine vrtnin niso razvijale tako, kot bi si želeli. Ne nazadnje, zastirke pripomorejo k varčevanju z vodo.

Vreme je takšno, kot ga imamo, na nas pa je, da se mu prilagodimo tako s setvijo in sajenjem rastlin za vroče dneve kakor z gnojenjem, predvsem pa namakanjem.

Anketa

Ali radi gledate slovenske filme?

Sudoku