V veselem decembru smo podobni nojem

Glorija Lorenci, 3.12.2018
Reuters

Kaj pravijo znanstveniki o škodljivih božičnih pesmih, darežljivosti v povezavi z bogatijo in siromaštvom. Zakaj je kupovanje časa koristno in zakaj nekateri ljudje ne prenesejo objemov.

Vstopamo v obdobje "božičnega vzdušja"; pravzaprav bi bilo to treba napisati že pred tremi tedni, ko sta se prvonovembrska plastična svečava in "krizantemje" v neštetih trgovinah že družila s svetlobnimi LED-verigami in božičnim darilnim papirjem. Na nekaterih televizijskih kanalih iz večera v večer že lep čas spremljamo maratone božičnih filmov, kjer na srečen konec običajno začne naletavati sneg, zunaj pa je skoraj 20 stopinj. Božič je že lep čas praznik z najdaljšim spremljevalnim prazničnim časom. Tako pač je, takšni smo in človek z leti postane sit tudi dušebrižniških zgražanj nad takšnim stanjem. V resnici je v tem času najtežje narediti red v glavi, kar ve tudi znanost, ki ji je predbožični čas popoln poligon za raziskave. Pa začnimo.

image
Reuters Z bližanjem božiča se veča stres.
Ne želimo vedeti, koliko smo zapravili.

Res, da mnogi besno menjujejo radijske postaje, ko začnejo z njih pljuskati glasbene stalnice, kot so White Christmas, Last Christmas ... Prve dni "najlepše božične pesmi" še zbujajo nekaj nostalgije, a ko dvajsetič slišite Do They Know It's Christmas, nostalgijo zamenjajo vampirski zobje. Popolnoma pričakovano, pravijo psihologi. Neprestana izpostavljenost tem melodijam - ki jim sicer ni očitati drugega kot to, da jih vrtijo neprestano - izčrpava in povzroča vse prej kot blagodejne posledice na duševno zdravje ljudi. Še posebno ogroženi so zaposleni v trgovskih hišah, pravi Linda Blair, klinična psihologinja iz Velike Britanije. "Zavestno morajo preslišati božično glasbo, saj bi se drugače težko osredotočili na svoje delo. Ogromno energije potrošijo, da ne slišijo nečesa, kar poslušajo." Še slabše je, ker se prodajalcem v tem času zaradi povečane prodaje podaljša delovni čas, zvišajo obremenitve in so neskončno daleč od tega, kar opevajo prav te pesmi: biti z ljudmi, ki so ti blizu. A božične pesmi nikakor ne bodo izginile iz trgovskih centrov - raziskave namreč potrjujejo, da so odličen način za privabljanje kupcev in dvigovanje božičnega duha. Drugo ime za božični duh je seveda nakupovanje.

V bankrotu, ampak ljubeznivi

Prazna denarnica? Bodite ponosni. Ameriško-britanska študija je pokazala, da imajo prijetni, ljubeznivi, srčni ljudje pogosto prazne denarnice, manj ali nič prihrankov na banki in večje možnosti za osebni bankrot. Sandra Matz, strokovnjakinja za računalništvo iz newyorške Columbia Business School, je v sodelovanju z britanskim kolegom dr. Joejem Gladstonom dognala, da imajo ljudje, ki so dosegali najboljše rezultate na testih osebnosti, tudi največje možnosti za denarne težave. Najslabše kaže dobrim ljudem z nizkimi osebnimi prihodki. Razlaga? Ko je treba nekoga razveseliti z darilom ali komu posoditi denar, pozabijo, da si tega pravzaprav ne morejo privoščiti.

image
Reuters December prazni denarnice.

Rezultat raziskave je dopolnila še ena študija, ki so jo izvedli britanski znanstveniki in katere sklep se glasi: Ljudje z manj denarja so prej pripravljeni deliti denar z drugimi. Raziskovalci so želeli izmeriti, kako bogastvo vpliva na darežljivost in nesebičnost. Sodelujočim v raziskavi so podelili "višji" ali "nižji" status - določala ga je vsota denarja, ki so jo prejeli. Obenem so bili razdeljeni na tiste, ki so do denarja prišli z lastnim naporom, in tiste, ki so ga dobili brez truda - kot dediščino, darilo, loterijski dobitek.

Morali so se odločiti, koliko denarja bodo zadržali zase in koliko ga bodo dali v skupno blagajno. Študija - rezultati so bili objavljeni v reviji Basic and Applied Social Psychology - je pokazala, da so ljudje z nižjim statusom skupni blagajni namenili več denarja. Najmanj darežljivi so bili tisti kandidati višjega statusa, ki so do denarja prišli z lastnim trudom. Pri osebah z nižjim statusom način, kako so prišli do denarja, ni odigral nobene vloge.

Skupina psihologov z Univerze Sheffield pa je izvedla študijo, ki potrjuje to, kar najbrž že vemo. Da je veseli december tisti mesec, ko smo najbolj podobni nojem. Namesto da bi se soočili z realnim stanjem, tiščimo glavo v pesek.

Dr. Thomas Webb je nosilec študije, ki ugotavlja, kakšen vpliv ima proces nadzora na poti k cilju. "Kljub dokazu, da nadzor - kot je denimo redno tehtanje pri hujšanju - pomaga ljudem na poti do cilja, obstajajo trenutki, ko se ljudje namerno izogibamo temu, da bi prišli do takšnih informacij. Tako nekateri ljudje decembra nikakor ne želijo preverjati stanja na svojih tekočih računih. Ne želijo vedeti, koliko so zapravili za nakupe. Gre za 'sindrom noja'; tiščijo glavo v pesek, da ne bi videli resnice, ki seveda prinaša negativna čustva."

Kupiti čas in zadovoljstvo

Če bi imeli dovolj denarja za nakup vsega, kar si želite - kaj bi bilo na vrhu spiska želja? Znanstveniki kanadske univerze British Columbia so izvedli študijo o tem, kakšen nakup nas naredi najbolj srečne in zadovoljne. V študijo so zajeli 6000 odraslih oseb, med katerimi je bilo 800 milijonarjev. Psihologi menijo, da ubijajoč stres povzroča nenehna dirka s časom, stres pa se lahko stopnjuje vse do tesnobe in nespečnosti. Vprašalnik, ki so ga izpolnili sodelujoči v anketi, je vseboval tudi vprašanje, koliko denarja porabijo za "kupovanje časa". Ugotovljeno je bilo, da manj kot tretjina anketiranih vsak mesec porabi določeno količino denarja za to, da nekdo drug opravi delo, ki bi ga sicer postorili sami. Prav ti ljudje so bili pod manjšim pritiskom in bolj zadovoljni z življenjem kot drugi. Testiranje je bilo razporejeno na dva konca tedna - prvi je bil rezerviran za "kupovanje časa", drugi za kupovanje materialnih stvari. Poskus je pokazal, da so bili anketiranci bolj zadovoljni takrat, ko so povprečno 40 dolarjev porabili za plačilo storitve - košnje, kuhanja, pospravljanja -, kar jim je omogočilo nekaj več prostega časa.

Podoben eksperiment je bil ponovljen na manjši skupini, šlo je za 60 prebivalcev Vancouvra. Rezultati so bili podobni - vsi so bili bolj zadovoljni, ko so porabili denar za kupovanje časa. Psihologi menijo, da rezultati študije lahko koristijo vsem, ki mislijo, da morajo po prihodu iz službe doma oddelati še en šiht.

Praznične dneve, ki vključujejo povečano uživanje mastne in sladke hrane, za povrh pa še alkohola, zaznamuje tudi večje tveganje za srčni infarkt. Nekaj ameriških študij že povezuje praznično decembrsko obdobje s povečanjem števila srčnih zastojev. V britanskem časopisu Independent beremo, da se v Veliki Britaniji v času od božiča do sredine januarja poveča število srčnih zastojev za skoraj štiri odstotke. Domneva se, da je za povišano število kriva tudi slabša dostopnost do zdravstvenih ustanov v prazničnem času.

Odrasli, ki sovražijo dotike

Svetovni dan objemanja je sicer januarja, a v resnici se neprimerljivo več objemamo decembra. Zdaj pa si zamislite, da ste v koži osebe, ki so ji objemi, trepljanja, rokovanja in poljubljanje nadvse zoprni. Ki bi na dan, ko je treba petdesetim sodelavcem voščiti za novo leto, najraje usekala plavega. In teh ljudi sploh ni tako malo.

Ameriški znanstveniki so poskušali najti strokovno razlago, zakaj se pri nekaterih ljudeh pojavlja takšen odpor do fizičnega stika. Trdijo, da v večini primerov vzrok tiči v zgodnjem otroštvu in vzgoji. Suzanne Degges White z univerze Northern Illinois pravi: "Odnos do fizičnega kontakta - naj gre za objem, prijateljski poljub, rokovanje - se oblikuje na temelju izkustva iz najzgodnejšega otroštva." Študija kaže, da so osebe, ki so jih starši kot otroke objemali in božali, nadaljevale to prakso pri lastnih otrocih in da se rade objemajo s prijatelji in znanci. "Objem je pomemben del čustvene vzgoje otroka," trdi Suzanne Degges White. "Otroci, ki jih starši nikoli niso objemali, lahko postanejo odrasli, ki sovražijo dotike."

No, znanstveniki pa se strinjajo, da ne gre zanemariti kulturoloških značilnosti, ko govorimo o objemanju in dotikih. Kot primer navajajo prebivalce Severne Amerike in Velike Britanije, kjer se objemajo veliko redkeje kot denimo v Franciji ali na Portugalskem. Prav nič pa ni narobe z vami, če vam nikakor ni do objemanja in poljubljanja z neznanci ali ljudmi, ki so vam zoprni. Pa četudi je božični duh v zraku.

Anketa

Kje se boste hladili in sproščali to poletje?

Sudoku