V Sloveniji rekordna obolenja z boreliozo: Kako se zaščititi pred boleznimi klopov?

A.L., 1.5.2019
Profimedia

Lani je za boreliozo zbolelo največ Slovencev v zadnjih desetih letih. O tem, kako se zavarovati pred okužbami klopov, svetujejo strokovnjaki.

Spomladi visoke temperature na prosto privabljajo vse več ljudi, hkrati pa se ob tem pojavlja nevarnost okužbe s klopi. Slovenija sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša lymska borelioza s približno 3700 bolniki letno, sledi pa ji klopni meningoencefalitis s 170 oblolelimi letno, proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Še desetletje nazaj je bilo obolelih za klopnim meningoencefalitisom več, okoli 250 letno. V zadnjih letih se številke nižajo, je sporočila Marta Grgič Vitek iz nacionalnega inštituta za nacionalno zdravje (NIJZ). Nižje številke obolelih beležijo s humano granulocitno anaplazmozo.

Borelioza poteka v treh fazah

V letu 2018 je za lymsko boreliozo zbolelo 7559 Slovencev, kar je največ v zadnjih desetih letih. Po besedah strokovnjakinje za to boleznijo obolevajo ljudje vseh starosti, najpogosteje tisti, stari med 35 in 65 let. Med obolelimi je več žensk. Za lymsko borelizo lahko zbolijo ljudje na vseh koncih Slovenije, v zadnjem letu so največ bolezni zabeležili v novogoriški regiji, Murski Soboti in Novem mestu, kjer je redkejši meningoencefalitis. 

Kje najdemo klope?
Če je še nekdaj veljalo, da klope srečujemo le v gozdu, je danes nekoliko drugače. najdemo jih tudi drugod, največ pa v gozdni podrasti, travi in grmovju vlažnih mešanih gozdov. Klopov je v višjih legah manj, največ jih najdemo do nadmorske višine 600 metrov.

Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je  več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza od značilnih kožnih sprememb za boreliozo. Kožne spremembe niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Hkrati Franc Strle iz UKC Ljubljana opozarja, da se "zaradi lymske boreioloze ne umre, ni tako, kot krožijo govorice med ljudmi. Lahko pa vam zelo, zelo zagreni življenje".

image
Profimedia
Ukrepi
Najbolj pomembni ukrepi za zmanjšanje tveganja za boreliozo sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
Z upoštevanjem priporočil lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:
-        Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
-        Uporabljamo sredstva (repelenti), ki odganjajo klope.
-        Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej (in na pravilen način) odstranimo, saj verjetnost prenosa okužbe močno zmanjšamo s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanega klopa. (NIJZ)

Klopni meningoencefalitis najpogostejši na Koroškem in v okolici Mozirja

Klopni meningoencefalitis se uvršča na drugo mesto po pogostosti obolenj pri nas, lani so zabeležili 153 primerov. Zbolijo lahko ljudje vseh starostnih skupin, najvišjo obolelost beležijo med majem in oktobrom, ko je tudi klopov največ. Največ obolelih beležijo na Koroškem, v mozirskem koncu ter okolica Ribnice in Cerknice. Manj ga je na dolenjskem in ob morju.

Bolezen se prične po inkubaciji, ki traja najpogosteje 7-14 dni po vbodu klopa. Približno tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 - 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze), so sporočili na NIJZ.

Cepljenje financirano iz obveznega zavarovanja
Pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2019, ki je začel veljati v soboto, predvideva nekaj novosti. Med drugim uvaja priporočljivo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili tri leta, in za odrasle, ki bodo dopolnili 49 let. Financirano bo iz obveznega zavarovanja.

Strokovnjaki svetujejo cepljenje

Strokovnjaki opozarjajo na pomembnost cepljenja, ki je sicer omogočeno le za klopni meningoencefalitis. Trenutne ocene kažejo, da se proti klopnemu meningoencefalitisu cepi med 7 in 8 odstotkov prebivalstva. Neželeni učinki se pojavijo redko, resnih neželenih učinkov pa ne beležijo. Kot pravijo, gre za varno cepivo. Za zaščito proti preostalim boleznim, ki jih prenašajo klopi, je pripročljiva ustrezna zaščita in redno pregledovanje, ko se vrnemo iz narave.

Osnovno cepljenje obsega 3 odmerke cepiva, drugi odmerek sledi prvemu običajno po 1 mesecu, tretji pa nato 5 – 12 mesecev po drugem odmerku. Kasneje so za vzdrževanje optimalne zaščite potrebni obnovitveni odmerki, prvi po 3 letih, vsi naslednji pa na vsakih 5 let. Starejšim priporočamo obnovitvene odmerke na vsaka 3 leta.

Anketa

Kolikokrat tedensko namensko poskrbite za rekreacijo?

Sudoku