V klicnem centru: Starejši sprašujejo, kdo bi jim lahko prinesel hrano

Žana Vertačnik, 21.3.2020
Shutterstock

Preverili smo, kako je v klicnem centru videti delo študentov medicine, ki dnevno odgovorijo na več kot tisoč vprašanj državljanov in razrešujejo dileme, ki pritičejo spopadanju s covidom-19.

"Gospodična, nimam nobenega vprašanja, rad bi se vam le zahvalil za vse, kar delate za nas državljane, za ves vaš čas in trud," se je glasil eden izmed klicev v kontaktni center za informacije v zvezi z novim koronavirusom. Ne samo vprašanja, ampak tudi spodbude in razni pozivi prihajajo v klicni center, ki ga je urad vlade za komuniciranje (UKOM) v sodelovanju z ministrstvom za zdravje, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, infekcijsko kliniko in ministrstvom za javno upravo vzpostavil pred slabimi štirinajstimi dnevi. Podajati ažurne in celovite informacije v zvezi s situacijo in ukrepi države za zajezitev širjenja virusa je osrednji namen. "Klicni center je namenjen tako obveščanju kot tudi ozaveščanju prebivalstva, predvsem pa pomoči pri reševanju konkretnih situacij, v katerih so se znašli," so nam pojasnili na UKOM.

Klicni center
Informacije so prebivalcem Slovenije na voljo na brezplačni telefonski številki 080 1404, za klic iz tujine na številki +38614787550, vsak dan med 8. in 20. uro.

Kdo sestavlja ekipo in odgovarja na več kot tisoč vprašanj dnevno? Angažirani študentje višjih letnikov medicinske fakultete pod mentorstvom strokovnjakov. "Za delo v klicnem centru je interes izrazilo 250 študentov. Trenutno je usposobljenih 60 študentov, ki so izjemno prizadevno pristopili k projektu in se trudijo, da klicateljem priskrbijo čim bolj celovite informacije." Na vprašanja odgovarja hkrati do 15 svetovalcev, pri čemer so v klicnem centru ves čas prisotni tudi dve infektologinji z infekcijske klinike in epidemiolog z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poleg tega še strokovnjaki z različnih ministrstev, med drugim tudi predstavnik civilne zaščite. Identitet študentov ne želijo razkriti, prav tako ne govorijo o lokaciji klicnega centra.

Ob dvigu slušalke jih na drugi strani pričakajo državljani, tujci s specifičnimi vprašanji, tudi podjetniki in zdravstveno osebje. Hkrati skrbijo še za pridobivanje odgovorov na vprašanja s strani pristojnih institucij.

Stvari se spreminjajo iz ure v uro

Na dan našega pogovora so med najpogostejša vprašanja zabeležili pomisleke, ali so sprehodi v naravo dovoljeni, tegobe ob tem, kako priti na delovno mesto, in transport nasploh v širšem smislu. Veliko se je zvrstilo tudi vprašanj, kam bi lahko prijavili tiste, ki so se kljub opozorilom še vedno zbirali na javnih mestih. Hkrati ljudi zanimajo specifike simptomov bolezni, natančen opis kašlja in intenzivnost. Pa tudi, katera zdravila kupiti, da se pripraviš na bolezen. "Kličejo tudi starejši ljudje, kdo bi jim lahko prinesel hrano, zanima jih oskrba na domu," še dodajajo.

Študentje so opravili več usposabljanj na temo koronavirusa, širjenja in poteka bolezni, glede preventive in zaščite. Neizogibna sta psihološki vidik in vpliv izrednih razmer na potencialne klicatelje. "Seveda pa se morajo študentje učiti predvsem sproti. Stvari se spreminjajo iz ure v uro, zato je naloga vsakega izmed njih, da spremlja dogajanje in pregleda novosti v bazi znanja od njegovega zadnjega turnusa," nam povedo. Izpostavijo še, da vsaka nova informacija, objavljena v medijih ali na družbenih omrežjih, pomeni povečano število klicev na določeno temo: "Tako smo na primer tistega večera, ko je tedanji premier Šarec napovedal, da Slovenija zapira mejo z Italijo, imeli izjemno veliko klicev ljudi, ki so spraševali, ali naj odidejo v službo čez mejo v nočno izmeno, ali naj zjutraj odpeljejo otroka v vrtec v Gorico, kako naj pridejo na delo iz Italije v Slovenijo ..."

Anketa

Ali se poleti držite posebne diete?

Sudoku