V jeseni življenja žanjemo tisto, kar smo sejali in sadili

Bojan Tomažič, 4.10.2018
CanStockPhoto

Tisti modrec, ki je rekel, da če si kladivo, so zate vse težave videti kot žeblji, je zadovoljstvo pred zimo življenja imenoval samouresničenje.

Hladnejša jutra, a vseeno topli dnevi, poljski in sadjarski pridelki, vrtnine, kostanj, mošt - veselo jesen so kmetje nestrpno pričakovali. Jesen življenja pričakujemo ljudje manj veseli, ker leta prinašajo tegobe. France Bučar je v enem od intervjujev na vprašanje o častitljivi starosti rekel, naj tega izraza ne glorificirajo preveč, kajti starost prinese s seboj veliko neprijetnosti. Mit o veseli in zlati jeseni (oba izraza sta bila uporabljana za imena prireditev, Vesela jesen je bil narečni festival, Zlata jesen je naša imenitna priloga) se je iz poljedelstva, sadjarstva in vrtov prenesel tudi na zrelo obdobje življenja, ki se tudi pomika v vedno poznejša leta.

MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Jesen (življenja) bo gotovo vesela, če ji boste dopustili, da bo takšna.

Pustite ljudem dihati po svoje! Pa tudi sebi, seveda. Pa bo veliko več veselja.

Življenje je skopo do nas, če smo mi skopi do njega.

Čeprav nas silijo z novimi spoznanji, je modrost iz obdobja zorenja dovolj za kar se da elegantno preživetje jeseni življenja.

Zlata vredno je, če v pravem trenutku vključiš tisto, kar je tvoja izkušnja.

Dostojanstveno požanjimo tisto, kar smo sejali.

V jeseni žanjemo, pobiramo, trud je poplačan, povrnjeno dobimo vse - ali vsaj nekaj od tistega, kar je zraslo iz naših semen in sadik. V osnovni šoli smo risali jablane, polne rdečih jabolk, kmete in kmetice s srpi in seveda tudi na traktorjih, barve so bile pastelne, tople, čeprav po septembru ozračje postaja hladneje. Letošnji pridelek pšenice je tudi za tretjino slabši od dolgoletnega povprečja, precej slabša je kakovost, so sporočili kmetje, ogorčeni, ker so mlinarji zavrnili njihove zahteve po višji odkupni ceni pšenice, čeprav naj bi kruh podražili.

Od dvanajstih jih je delovalo samo osem

Pritožbe glede veselja v jeseni so običajno upravičene in tudi bolj resne kot tista, ko je mlada žena potožila, da je dala svojemu možu pred prvo poročno nočjo pojesti dvanajst ostrig, delovalo pa da jih je samo osem. O kmetijstvu bodo kmetje in ekonomisti gotovo še kaj rekli, o zlati jeseni v človekovem obdobju pa so že veliko povedali modreci. Carl Gustav Jung je žensko v zrelem obdobju videl kot veliko mater, osebo, ki je v središču širšega družinskega dogajanja, osebo, ki združuje, vsake toliko časa povabi domov vse sorodnike in je neke vrste središče velike družine. Svojih sinov in hčera, njihovih partnerjev in partneric ter vnukov ne komandira, jim ne svetuje, ampak je povezovalni element. Pri vlogi moškega pa mu je pomembno, kako uporablja modrost, ki ni znanje, ampak način, kako uporabiš znanje, ki ga imaš. "Modrost je to, da v pravem trenutku vključiš tisto, kar je tvoja izkušnja, kar veš, in to pravi čas v besedi in dejanju uporabiš," je povzel psiholog Aco Prosnik. Modrost je ustrezna izbira obstoječega znanja in novo, večje, preciznejše znanje, je poudaril strokovnjak. Njemu je simpatična izbira moškega, ki je na stara leta lahko moder starec, že distanciran od tekmovalnega obdobja in vsega, kar je povezano z veliko stopnjo narcizma. V postnarcističnem obdobju se moški samemu sebi ne zdi več tako pomemben, kot je bil prej, a se na njega ljudje lahko obračajo - in to tudi storijo. Zna poslušati, včasih dati tudi sodbo, umirjeno, po možnosti s humorjem. Je torej tisti blagi, modri starec, kakršne poznamo iz literarnih in filmskih zgodb, resda napisanih in posnetih po resničnih dogodkih, a vendarle fikcija. Jesen življenja je lepa, če ne tekmuješ, če nimaš skušnjav, če nisi na preizkušnjah in si lahko pošten in etičen.

ZDRAVI SO ZADOVOLJNI
Pogojev za občutek sreče ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oziroma posameznika, posebej pri ljudeh v jeseni življenja je pomembno zdravje. Zdravi so, kar je logično, s svojim življenjem veliko bolj zadovoljni kot tisti z zdravstvenimi težavami. Na to, kako ljudje dojemajo svoje zdravje, vplivajo številni dejavniki, vključno z okoljskimi, kulturnimi in družbenoekonomski razmerami. Starejši ko so ljudje, slabše mnenje imajo o svojem zdravju. Zanimivo pa je, da se več žensk počuti slabšega zdravja kot moških, čeprav so umrli moški pri nas stari povprečno 74 let, ženske pa jih povprečno dočakajo več kot 81. Statistika kaže, da se 61 odstotkov žensk in 65 odstotkov moških, starih od 45 do 64 let, počuti zdrave, med starimi nad 65 let se počuti zdravih 35 odstotkov žensk in 41 odstotkov moških. Ženske očitno bolj skrbijo za zdravje kot moški in torej zanj tudi več storijo. Kar zadeva gmotne kriterije, pa so pri nas seveda najmanj zadovoljni z življenjem upokojenci z odločno prenizkimi pokojninami.

Majhni veliki nasveti

Ameriški psiholog Abraham Maslow - to je tisti, ki je rekel, da če si kladivo, so zate vse težave videti kot žeblji - je zadovoljstvu v jeseni rekel samouresničenje. Prosnik je posebej poudaril, da pri biti moder torej ne gre samo za velike splošne resnice, ampak biti v pomoč natančno tistemu, ki sprašuje, tistemu poslušalcu, h kateremu se obrača, s katerim je v stiku. "Od pisateljev je to najboljše zmogel Tolstoj," je ilustriral Prosnik, "njega so preprosti ljudje spraševali čisto enostavne stvari, kako naj se moški pomeni z ženo in tako naprej. Majhni nasveti so veliki za tistega, ki jih potrebuje." Ponudi jih lahko zadovoljen človek v zlati in veseli jeseni življenja, in če je tako, potem mit o veseli jeseni lahko uresniči svojo materializacijo.

Zadovoljstvo je odvisno od tega, koliko potreb je pri človeku realiziranih. Maslow jih je razvrstil od fizioloških, kot so hrana, voda, počitek, gibanje in spolnost, do potreb po varnosti, pred nevarnimi predmeti ali ogrožajočimi okoliščinami, sledijo potrebe po ljubezni in pripadnosti, kamor štejemo dajanje in sprejemanje ljubezni, izražanje naklonjenosti, zaupanje v druge ljudi in njihovo sprejemanje, druženje in potrebo po tem, da pripadamo neki skupini. Med potrebe, ki pri ljudeh še posebej vplivajo na to, kako vesela je jesen, so potrebe po tem, kako cenjeni in spoštovani so, da lahko imajo dobro mnenje o sebi. Nazadnje so še potrebe po znanju in razumevanju, vedoželjnost, radovednost in raziskovanje, potrebe po lepoti, umetnosti, simetriji in redu ter potrebe po samoaktualizaciji, med katere sodijo potrebe po uresničevanju potencialov oziroma talentov. Za človekov razvoj so najpomembnejše vse te potrebe in od tega je torej (poleg tistega, kar smo simbolično in dejansko naložili v kašče) odvisno, kako vesela in bleščeče zlata je jesen.

Anketa

Ali radi gledate slovenske filme?

Sudoku