Ustvarite pridih gorskega sveta na domačem vrtu

Matic Sever, 26.5.2019
Matic Sever

Ker se ne spodobi trgati alpskega cvetja, si lahko doma ustvarimo pomanjšan motiv, ki spominja na gorsko rastišče barvitih nizkih cvetlic.

Skalnjaki so torej motivi, ki spominjajo na naravno skalno rastišče, lahko so pa tudi odlično mesto za zbiranje nenavadnih nizkih rastlin. Ker bomo v tem vrtnem motivu gojili rastline s posebnimi zahtevami, moramo najprej dobro premisliti o mestu postavitve.

Primerna lokacija

Najprimernejše je mesto, ki je vsaj večji del dneva obsijano s soncem. Ker bomo potrebovali naklon, lahko namesto izdelave kupa izkoristimo naravno ali umetno brežino na vrtu in jo preuredimo v skalnjak. Če smo na vznožju ali pobočju hriba, ni odveč upoštevati dejstva, da se prek vrta del leta steka hladen zrak, ki se lahko nabira pred živo mejo ali drugimi pregradami. Taka mesta so neprimerna za alpsko vrtnarjenje, saj bi mnoge rastline pozimi pozeble.

Vsekakor je pametno izkoristiti tiste lege, ki so že naravno odcedne - v kotanjah ali ravninah, kjer se voda le stežka odteče, bomo težko umetno izboljšali drenažo.

image
Matic Sever Za zasaditev izkoristimo špranje v suhozidu.

Kakšen skalnjak?

Možnosti je več. Če se tu posvetimo predvsem pravim skalnjakom in pozabimo na zasajene posode, imamo na voljo sledeče rešitve. Če imamo to srečo, da so v vrtu že prisotne naravne skale na primerni legi, ta motiv z dodajanjem novih le še razvijemo. Če moramo skale pripeljati, naj nam bo prvo vodilo že omenjena primerna lega.

Prva opcija naj bo ureditev že obstoječe brežine, druga pa ustvarjanje "gomil" na ravni površini. Lahko se odločimo tudi za dvignjene grede, ki so najprimernejša rešitev za zelo mokra tla, razmislimo pa tudi o morebitni ureditvi skalnjaka v sklopu kamnitega stopnišča, kjer se določene rastline lahko prerastejo tudi v fugah med stopnicami.

Kamnina in postavitev skal

Precej je primerov, ko skalnjak deluje popoln tujek v okolici. Tega seveda nočemo, saj s tem neuspešno posnemamo naravna rastišča. Obrnimo se torej po zgled k naravi. Če je le mogoče, izberemo kamnino, ki je naravno pristna na območju vrta ali je vsaj iz bližnje okolice. Mogoče so tudi drugačne rešitve, a te zahtevajo izvrstno in izkušeno estetsko oko ter smisel za vrtne postavitve. Hočem poudariti le, da je nesmiselno in netrajnostno na primer na območju Ljubljanske kotline uporabiti kamnine s Pohorja.

image
Matic Sever Domislena postavitev skalnjaka.

Tudi postavitev skal je zelo pomembna. Če jih bomo kar nametali malo tu in malo tam, bo jasno videti, da gre za povsem umetno tvorbo. Skale vsaj tretjino ali celo polovico vkopljemo, da se bo zdelo, da res naravno ždijo v zemlji, posvetimo pa se tudi usmeritvi določenih linij. V naravi najpogosteje srečamo skalna rastišča iz več plasti kamnin, ki vzporedno sledijo druga drugi. Razen ob vodotokih je uporaba zaobljenih prodnikov manj primerna izbira.

Kako začeti?

Če smo se odločili za najbolj klasično obliko skalnjaka, torej izbočeno površino na ravnini, najprej odstranimo travno rušo in izkopljemo zgornji sloj (20-30 centimetrov) zemlje. Na dno nasujemo grob pesek ali morebitne gradbene ostanke (kose betona, opeko, poškodovane strešnike …), ravno rušo obrnemo z zelenim delom navzdol in z njo prekrijemo nasutje. Prej izkopano zemljo po potrebi obogatimo z organsko snovjo in ji dodamo vsaj tretjino njenega volumna bolj drobnega peska ali mivke ter temeljito premešamo.

image
Matic Sever Večji del površine naj bo prekrit z rastlinami.

Predvsem za sajenje najpogostejših rastlin za skalnjake, kakršne so avbrecije, iglaste plamenke, mahovni kamnokreči in na primer karpatske zvončnice, je smiselno tudi založno gnojenje. Na travno rušo nasujemo manjši del pripravljene mešanice, potem pa sledi postavljanje skal. Te obrnemo tako, da bodo trdno stale na površju, torej z najbolj plosko stranico. Preostalo zemljo nasujemo in razporedimo med skalami.

Izbira in sajenje rastlin

Za skalnjak so primerne predvsem nižje in kompaktnejše rastline. Take so blazinaste trajnice, nižje okrasne trave, čebulnice in pritlikave sorte grmovnic. Naj vas ne zavedejo prikupne majhne rastlinice v prodajnih centrih. Dobro preberite opis na lončku ali povprašajte prodajalce, saj so nekatere rastline preveč raščave in bodo izpodrinile druge. Poskrbimo tudi za pestrost oblik in blazinasto ali poleglo rastočim lepoticam dodajmo tudi kaj bolj pokončnega ali grmičastega.

Najbolj splošno uporabljene rastline so trpežne in ne potrebujejo kakšnih posebnih rastnih razmer, zato take v pripravljen skalnjak posadimo, kot bi jih v gredo. Drugače je z nekaterimi botaničnimi čebulnicami in posebnostmi med trajnicami iz visokogorskih območij. Mnoge namreč potrebujejo zelo odcedna tla, zato jim na dno sadilne jame nasujemo konkretno plast peska. Če imamo dovolj prostora, se raje odločimo za manj različnih rastlin in po več (3, 5, 7 …) istih vrst sadimo v skupine. V najslabšem primeru se pri manjših motivih odločimo za vsaj tri vrste, ki jih posadimo po tri sadike, ostale pa po eno.

image
Matic Sever Senčni skalnjak je tudi zanimiv.

Zastirka

Ne le zaradi estetskih in praktičnih razlogov (lažje pletje), pač pa tudi zaradi zahtev nekaterih pravih gorskih rastlin je zastirka nujni sestavni del dobrega skalnjaka. Ta bo poskrbela za odlično drenažo ob koreninskem vratu in tudi pri bolj občutljivih sadikah ne bo toliko problemov z zimskim gnitjem. V pravih skalnjakih uporabljamo peščene zastirke. Odločimo se za isto kamnino, kot so skale, če pa to ni mogoče, pa vsaj po izgledu (barvi) čim bolj podobno. Pran pesek uporabimo le pri motivih iz prodnikov.

Lubje in lesni sekanci so neprimerna izbira, saj preveč izstopajo med kamni in odvzemajo pozornost, ki si jo zaslužijo rastline, poleg tega pa skalnjak izpade nenaravno.

image
Matic Sever Med kamni in rastlinami naj bo zastirka iz drobljenca.
Anketa

Ali si barvate lase?

Sudoku