Tujerodna drevesa: Cigarovec dobro uspeva v mestih

Živa Bobič Červek, Aleksander Marinšek, 2.8.2020

Za razliko od pavlovnije katalpa ali navadni cigarovec ni uvrščena na seznam invazivnih vrst, a se lahko hitro širi v degradirana območja.

Ameriška katalpa (Catalpa bignonioides) ali navadni cigarovec je drevesna vrsta, ki izhaja z jugovzhodnega dela Severne Amerike. Od sredine 18. stoletja je tudi v Evropi pogosto okrasno drevo, sajeno po mestih in vrtovih.

Ime cigarovec izhaja iz oblike plodov – z drevesa namreč visijo tanki in podolgovati stroki ali tako imenovane cigare.

image
Alptrees

Za ameriško katalpo je značilno debelo in krivo deblo. Krošnjo ima široko, redko, običajno nepravilnih oblik. Zraste največ 20 metrov v višino. Listi so srčasti, nameščeni v vretencih po tri in imajo dolge peclje. Velikost listov je 15-25 centimetrov, le na spodnji strani so dlakavi. Cvetovi trobentaste oblike so beli oziroma belo rožnate barve. Združeni so v grozde. Cveti pozno – od konca junija do konca julija.

Katalpa lahko spominja na pavlovnijo, vendar se ločita predvsem po obliki plodov in barvi cvetov. Katalpa ima do 40 centimetrov dolge plodove (najprej so zelene barve, jeseni postanejo rjavi), pavlovnija pa podobne orehom. Prva cveti v belih odtenkih, druga pa vijoličnih.

image
Aleksander Marinšek

Za razliko od pavlovnije katalpa v Evropi ni uvrščena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, a se lahko razširi v degradirana območja, predvsem na gozdnih posekah. Razširja se s semeni, ki so krilata in na koncih dlakava, in z ukoreninjanjem odrezanih vej. Katalpa zelo dobro uspeva v mestnem okolju, zato je pogosta tudi v obcestnih zasaditvah. Dobro prenaša tudi mrzle zime in vroča poletja. Mlade rastline je sicer priporočljivo zaščititi pred pozebo in jim poleti nuditi zadostno količino vode. Slabi strani te drevesne vrste sta lomljivost vej in neprijeten vonj zmečkanih listov. Vendar naj bi vonj cvetov odganjal muhe in komarje. Zapisali smo že, da Mestna občina Maribor sodeluje pri evropskem projektu Interreg ALPTREES. Vloga občine in Gozdarskega inštituta Slovenije pri projektu je sodelovanje z drugimi projektnimi partnerji iz alpskega območja pri izdelavi ocene tveganja za gospodarjenje s tujerodnimi drevesnimi vrstami, razvijanje enotne strategije za odgovorno ravnanje in upravljanje s tujerodnimi in invazivnimi tujerodnimi drevesnimi vrstami ter izdelava ocene potencialnih ekosistemskih storitev tujerodnih drevesnih vrst na območju Alp.

Anketa

Ali poleti kaj manj uporabljate elektronske naprave (TV, računalnik, mobilnik idr.)?

Sudoku