Tudi Slovenci imamo kraljevsko rožo

Matic Sever, 23.1.2020
Matjaž Maležič

Morda bo kdo presenečen nad skromnim videzom naše samonikle rastline in na prvi pogled ne bo našel povezave s takim veličastnim nazivom v naslovu, a ni vse v podobi, je tudi v zgodbi, v zgodovini, in blagajev volčin je zagotovo slovenska botanična zgodba zase.

Blagajev volčin (Daphne balagayana) je nizek, le do 30 centimetrov visok vednozeleni grmiček z malo razraslimi poganjki, ki so olistani le pri vrhu. Je strupena rastlina. Strupeni glikozid dafnin je v plodovih in skorji. Listi so temno zeleni, narobe jajčasti, gladki, usnjati, nekoliko bleščeči in dolgi do šest centimetrov. Čeprav cvetje na prvi pogled ni razkošno, so združeni v glavičastih kobulih in ob podrobnejšem opazovanju vredni občudovanja. Pa ne le zaradi prikupnih kremno belih "zvezdic", ki se gnetejo na vrhovih poganjkov in se razkazujejo v marcu in aprilu, pritegne tudi močan in prijeten vonj. Njegovi poganjki se plazijo v tleh, tako da dejansko vidimo le njihove vrhove, ki tvorijo nekakšne majhne kolonije.

Najdemo ga na različnih rastiščih, vse od listnatih do iglastih gozdov v podrasti, na gozdnih jasah, strmih pobočjih z grmovjem. Zanimivo je, da uspeva le na severnih, vzhodnih in zahodnih pobočjih, iz tega je takoj razvidno, da ne mara pretoplih in suhih pogojev. Ustrezajo mu tla na serpentinih, dolomitu in apnencu.

Slovenska imena zanj so blagajove jožefce, blagajeve jožefice, blagajka, blagajanka, blagajana, rumene jožefce, jožefovka, kralova roža, kraljeva roža, kraljevska roža, igalka, beli kozlovec.

Blagajev volčin je dobil ime po grofu Blagaju

Vrsta je razširjena na razmeroma majhnih območjih, ki so si med seboj lahko tudi precej oddaljena. Poleg klasičnega nahajališča v Polhovem Gradcu jo v Sloveniji najdemo še na primer pri Idriji, v dolini Trebuše, na več mestih na Kočevskem in v hribih nad spodnjim tokom Savinje, na Kozjanskem.

V tujini ga v naravi najdemo na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Albaniji, Črni gori, Makedoniji, Grčiji, Bolgariji, Romuniji, v naši soseščini pa še v Italiji, v Karnijskih Predalpah.

image
Matjaž Maležič Blagajev volčin

Črna semena pogosto ne kalijo, se pa rastlina uspešno razmnožuje na vegetativen način s stranskimi poganjki. In zakaj je tako? Zato, ker so pri nas ekološke razmere bolj ugodne za vegetativno razmnoževanje.

Vrsta je presenetljivo občutljiva za mraz, saj naj bi v zimah brez snega propadla že pri temperaturah od minus 10 do minus 15 stopinj Celzija. Zatorej ni čudno, da njegovi poganjki ne segajo visoko, iznad snežne odeje bi bili torej preveč ranljivi.

Da je ta volčin posebna vrsta v naši flori, kaže dejstvo, da so njegovi listi podobni vzhodnoazijskim (lovorolistnim) volčinom, pa tudi po razrasti se loči od naših drugih vrst volčina.

Zakaj kraljevska roža

Blagajev volčin je tesno povezan z graščakom Rihardom Ursinijem Blagajem, ki je leta 1837 od kmeta iz Polhovega Gradca dobil vejico neznane rastline. Blagaj jo je poslal kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani, Henriku Freyerju, ki jo je opisal in poimenoval po pošiljatelju Daphne blagayana. Drugi prejemnik H. G. L. Reichenbach je vrsto objavil v zbirki Nemška posušena flora in blagajev volčin je takrat osvoji za botaniko zainteresirano evropsko srenjo.

Rastišče nad Polhovim Gradcem je že povsem izropano, je zapisal A. Kerner in vrsto celo uvrstil v poglavje o izumiranju rastlin (takrat še niso bila znana vsa druga nahajališča). Iz tega razberemo, da se je že v 19. stoletju porajala zavest o ogroženosti kraljevske rože. Na ogroženost slednje in planike je opozarjalo tudi Slovensko planinsko društvo, ki je v začetku leta 1898 Deželnemu zboru za Kranjsko poslalo poročilo: "Cele košarice teh cvetk romajo v Ljubljano in vrtnarji ž njimi precejšno kupčijo delajo. Tudi ta kras naše zemlje je vreden, da ga ščiti poseben zakon." Že februarja istega leta je Kranjska dobila zakon o varstvu planik in kraljevske rože.
Simbol našega naravovarstva

Rastlino je leta 1838 okronal prav poseben dogodek, in sicer kraljevski obisk. To botanično posebnost si je v Polhov Gradec prišel ogledat sam saški kralj Friderik Avgust II. Še istega leta je Blagaj v čast kralju, visokemu obisku in blagajki postavil edinstveni spomenik, ki še danes stoji ob vznožju Sv. Lovrenca, nedaleč od polhograjske graščine. Obisk kralja je bil tudi povod za novo neuradno ime kraljevska ali kraljeva roža.

Blagajev volčin in vrtnarstvo

Freyer je že zgodaj pričel pošiljati žive rastline različnim botanikom in znancem, med drugim je volčin v cvetličnem loncu prispel v naš znameniti zgodovinski park, v Dol k baronu J. K. Erbergu, ter v botanični vrt v Ljubljani in na Dunaj. Znano je, da so ga po vrtovih sadili domačini v Bosni, pri nas pa je prav tako zašel na zasebne vrtove predvsem v drugi polovici 19. stoletja. Kranjska je bila dolgo glavni vir rastline za številne evropske botanične vrtove. Zanimivo pa je to, da volčina niso sadili samo v svoje vrtove, temveč tudi v naravo na mestih, kjer naravno ni uspeval (šmarnogorska Grmada, Pekel pri Borovnici, blejska Straža). Poleg prisotnosti volčina v evropskih botaničnih vrtovih ter vrtovih zasebnikov in univerz je bil že leta 1838 razstavljen tudi na cvetlični razstavi v Dresdnu.

image
Arhiv Občine Dobrova-Polhov Gradec Blagajki so postavili edinstven spomenik ob vznožju Svetega Lovrenca pod Polhograjsko goro.

Dobre izkušnje z gojenjem in razmnoževanjem rastline ima Arboretum Volčji Potok, ki je iz dveh močnih rastlin z novomeškega vrta Gustava Barleta uspešno pridobil veliko rastlin, ki danes krasijo marsikatere botanične vrtove po Evropi. Blagajev volčin je torej na pravem mestu (polsenca in odcedna humozna tla) tudi trpežna vrtna rastlina, ki se tako pogosto pokaže v lepši luči kot v naravi.

image
Arhiv Občine Dobrova-Polhov Gradec Polhograjske graščina

Z razmnoževanjem ni nobenih težav. Pomembno je predvsem to, da 10 do 20 centimetrov dolge potaknjence odrežemo avgusta in jih poševno potaknemo v rahlo, bolj peščeno zemljo do globine, pri kateri zgornji zeleni del gleda iz zemlje približno pet centimetrov. Poskrbimo tudi za zmerno vlažnost zemlje.

Več informacij o tem grmičku najdete v knjigi Blagajev volčin, naša botanična znamenitost (Nada Praprotnik, Ljubljana 2004), ki je bila tudi vir informacij za članek.

Anketa

Kaj menite o ukrepu, ki dovoljuje upokojencem nakupe izključno med 8. in 10. uro?

Sudoku