Tri desetletja po padcu Berlinskega zidu opazujemo, kako marsikje rastejo novi zidovi

Jens Wagner, kulturni ataše na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani, 9.11.2019
Reuters

Leipzig je bil jeseni 1989 zibelka nemškega gibanja za demokracijo v Nemški demokratični republiki (NDR), v takrat vzhodnem delu Nemčije, ki je bil pod komunistično oblastjo. Potem ko je tam več mesecev vsak ponedeljek vedno več ljudi šlo na ulice v boj za svobodo, je iskrica preskočila v Berlin.

9. novembra 1989 je padel Berlinski zid. Od njegove postavitve leta 1961 je predstavljal utrdbo na meji, ki je obdajala tudi zahodni Berlin, in simbol hladne vojne, globalne konfrontacije med Vzhodom in Zahodom. Njegov padec je postal simbol konca razdelitve Nemčije in s tem tudi Evrope. Kar se zdi mladi generaciji danes samoumevno, so bile le sanje, po padcu Berlinskega zidu pa kot čudež. Od Črnega morja do Atlantika živijo ljudje v demokraciji in svobodi. Ta uspeh je imel veliko botrov: na Poljskem, Čehoslovaškem, Madžarskem, ob Baltiku, v Romuniji in tudi v Vzhodni Nemčiji so se takrat številni pogumno borili za spremembe.

V dneh pred padcem Berlinskega zidu je na stotisoče ljudi v vzhodnem Berlinu demonstriralo proti takratnemu režimu. Dokler se niso mnogi od njih zbali krvavega konca protestnega gibanja. "Brez nasilja!" in "Mi smo ljudstvo!" so skandirali po ulicah - kot apel oblastnikom in tudi drugim protestnikom. In res: revolucija je potekala mirno. Oblast v NDR se je dogajanju na ulicah dolgo upirala in sledila politiki sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova. A primeru Kitajske - kjer so junija 1989 oklepniki zadušili miroljuben protest - vendarle ni želela slediti. Tako se je vladanje Ericha Honeckerja pred padcem zidu spotikalo na mestu, brez načrta. Več milijonov ljudi se je veselilo in objemalo, med njimi cele družine, ki jih je več desetletij ločeval prav Berlinski zid. Marca 1990 so potekale prve svobodne volitve, oktobra 1990 je bila Nemčija spet združena.

Iz velikega upanja pa se pogosto rodi frustracija, vzhičenosti sledi jutro zatem. Mnogi ekonomisti so že ob pogledu na propadlo vzhodno gospodarstvo svarili pred hitro združitvijo. Res veliko podjetij z Vzhoda ni moglo slediti konkurenci na svetovnem trgu, število brezposelnih je eksplodiralo. Tudi na Zahodu je sledila streznitev, mnogi so začeli združitev povezovati z vedno višjimi davki. Obdobje preobrata pa je hkrati ponujalo veliko priložnosti in tudi tveganj. Medtem ko so se idealisti borili za demokracijo in človekove pravice, se je ponovno okrepil tudi evropski demon nacionalizma. V razpadli Jugoslaviji so tisoči to plačali z življenjem. In tri desetletja po padcu Berlinskega zidu opazujemo, kako marsikje rastejo novi zidovi.

image
Jens Wagner, kulturni ataše na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani

Vzhodnonemške skupnosti v zadnjih letih z visokimi volilnimi rezultati podpirajo radikalne desničarske stranke in zaradi rasističnih napadov končajo med osrednjimi medijskimi novicami. O vzrokih se veliko špekulira. So Vzhodni Nemci tretji rajh predelali le površno? Je to posledica komunističnega izobraževalnega sistema, v katerem ni bilo prostora za kulturo odkritega razpravljanja? Morda Vzhodne Nemce še danes vznemirja zlom biografij? Ali so vzroki predvsem gospodarski in socialni? Mnogi analitiki vidijo kot odločilen faktor izključenost in izgubo nadzora.

V Nemčiji, tako kot v številnih drugih državah, obstajajo naslednje negativne korelacije: manjši ko je delež tujcev, večje je sovraštvo do tujcev. To je strah pred neznanim. V južnem in zahodnem delu Nemčije je po močnem priseljevanju delež tujcev velik. V Frankfurtu, Stuttgartu ali Münchnu je sobivanje različnih kultur že dolgo nekaj vsakdanjega in deluje. Prav ljudje iz nekdanje Jugoslavije so se dobro integrirali in postali zelo uspešni. Nasprotno pa je bil vzhodni del Nemčije dolgo zaprt. Tudi po preobratu so bile tam za migrante najprej zelo slabe finančne možnosti. Tako je še danes na vzhodu zelo malo priseljencev.

Medtem se je v vedno več regijah vzhodne Nemčije gospodarstvo dobro razvilo, po letih velike brezposelnosti je služb danes dovolj. Demografski razvoj v Nemčiji in stiska mnogih v deželah na jugu sta še vedno glavna razloga za priseljevanje. In tako je tudi v vzhodnem delu Nemčije prebivalstvo vedno bolj pisano, s tem pa tudi bolj odprto.

In eno mesto je še posebej zaslužno za oživitev gospodarstva, se hitro razvija in je pravi magnet za ustvarjalne ljudi z vsega sveta: na začetku omenjeni Leipzig.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku