Trganje v kosteh, zaspanost in brezvoljnost? Tu je razlog ...

Urška Kereži, 2.1.2020
Reuters

Če vas trga po kosteh, ste zaspani, brezvoljni in se nikakor ne morete spraviti k delu, naj vas potolažimo: niste sami. Podobne težave ima vsak drugi med nami.

Oblaki, dež in sneg, sonce pa se kar noče pokazati - takšne vremenske napovedi nas bodo spremljale še lep čas in počutje je temu primerno - zjutraj se kar ne moremo spraviti iz postelje, trga nas po kosteh, borimo se z razdražljivostjo in nikakor se ne moremo posvetiti delu. Če se bližnji in v službi ob tem še jezijo na vas, jim kar suvereno odvrnite, da za slabo vreme pač ne morete prevzeti krivde. In da je vremenska obremenitev večino zimskega časa zelo velika, vam bodo pritrdili vsi strokovnjaki za biovreme ter kar polovica človeštva, ki, kot vi, občuti tovrstna neprijetna nihanja. Za povrh pa je trditev podkrepljena še s statistiko: domača raziskava o vplivu vremena na zdravje in počutje ljudi je denimo ugotovila, da jih ob milejših vremenskih procesih občuti do tretjina, ob močnih pa do polovica Slovencev. Občutljivim je torej lahko v tolažbo, da v tegobah niso sami, a tudi, da bo enkrat bolje.

Meteoropat prehiteva barometer

Trganje v kosteh, glavobol ali vsaj slabo razpoloženje in potrtost so tako le nekateri simptomi, ki napovedujejo spremembo vremena. Nekateri ljudje se menda celo tako dobro poznajo, da lahko po žariščih bolečine, denimo trganju v levem kolenu, natančno napovedo, kdaj bo deževalo ali snežilo. Toda vsi niso tako spretni, da bi si pomagali, ko jih napadejo glavobol, nemoč in zmešnjava v glavi, čeprav je dejstvo, da vreme vpliva na življenje, znano že od pradavnine. Po nizkem letu lastovk denimo so ljudje napovedovali dež, saj se takrat žuželke, s katerimi se hranijo, držijo pri tleh, da jih ne bi odnesla nevihta. ​

Ker človeško telo ohranja temperaturo 37 stopinj Celzija, se vedno odzove na spremembo v okolju

In še danes se povsod po svetu ljudje na ciklonsko aktivnost, ki pomeni dež, oblačnost ali sneg, a tudi na polno luno odzivajo s spremembo razpoloženja, obnašanja ter številnimi zdravstvenimi motnjami. Enako velja za čas pred potresom. Drastične vremenske spremembe prizadenejo vse, medtem ko običajne vremenske spremembe občutijo predvsem kronični bolniki, otroci, starejše osebe in tretjina sicer zdrave in delovno sposobne populacije. To je tudi razlog, zakaj je biometeorologija sredi 20. stoletja postala zanimiva za preučevanje v vojaške namene.

Šarav, fen in ana

Prva dela so opisovala meteoropatsko obarvane vetrove, ki s pihanjem naglo povečujejo število sprejemov v bolnišnice ali pozivov prve pomoči. Tako v Izraelu poznajo veter šarav, ki piha čez puščavski pesek ter prinaša hude migrene in skoke krvnega tlaka. Fen, topel veter z Alp, ki piha čez sneg, povzroča spremembe duševne narave in v severni Italiji epidemije samomorov.

V Ameriki piha veter, imenovan ana, ki seje potrtost in migreno, sredozemski veter, ki na široko piha čez vrhove morskih valov, pa povzroča razdražljivost in napadalnost. Zato so v Dubrovniški republiki kriminalca tudi kaznovali blažje, če je dejanje povzročil med pihanjem le-tega.

Pred nevihto

Z dolgotrajnim preučevanjem v ZDA in na Nizozemskem so naposled odkrili natančen mehanizem meteoropatskih motenj. Pred spremembo vremena se namreč spreminja atmosferska naelektrenost in povečuje raven pozitivnih ionov v delu naše aerosfere. Pri vetrovih tako prihaja do ionizacije, kadar pihajo čez pesek, sneg ali valove. Ko vdihujemo zrak s povečano koncentracijo pozitivnih ionov, v telesu nastane poplava hormona serotonina (ta zožuje ali tonizira krvne žile), ki je v krvnih ploščicah (trombocitih), možganskih celicah (nevronih) in črevesni steni (argentafinih celicah). Na opisane spremembe pa se meteoropati odzovejo 24 ali včasih celo 48 ur pred dežjem ali snegom, odvisno od gibanja vala fronte. Njihove zdravstvene motnje torej niso toliko povezane z vremenom, ki ga vidijo skozi okno, kot s tistim, ki se šele obeta. Napaka nekaterih razprav in knjig je prav v tem, da primerjajo motnje z aktualnim (trenutnim) vremenom.

Hitre ohladitve
• Ko se ohladi, prvo pomoč največkrat kličejo srčni bolniki z bolečinami v prsih, ker reagirajo na hladno in vetrovno, kar lahko izzove angino pektoris in morebitna poslabšanja počutja.
• Hitre ohladitve povzročajo krče krvnih žil, ki lahko povzročijo hipertonično krizo, medtem ko zaradi padca zračnega tlaka prihaja do zmanjšanja količine kisika v organizmu, natančneje pomanjkanje kisika v srčni mišici in možganih. Zaradi težav lahko pride do bolečin v prsih in glavi.
• Povečana vlažnost v ozračju in močan veter se odražata tudi na stanje kože in kožnih bolezni. Kronično oboleli so v teh dneh lahko utrujeni in brez volje ter koncentracije. Medtem ko se bodo osebe z nižjim pritiskom verjetno počutile zaspano in upočasnjeno.
• Tisti, ki imajo težave s kostnim in sklepnim sistemom, lahko začutijo bolečine in krče v mišicah.
Najbolj občutljivi
Po besedah strokovnjakov obstaja 13 skupin ljudi, ki so precej občutljive za vremenske razmere. Najbolj izrazite težave imajo vendarle revmatiki, astmatiki, srčni bolniki z angino pektoris in hipertenzijo, osebe z razjedo na dvanajsterniku in želodcu, kakor tudi z različnimi psihičnimi težavami, predvsem psihozami.
Astmatiki lahko recimo reagirajo že 48 ur pred naglimi vremenskimi spremembami in spremembami temperature. Za vse pa je zaželeno, da redno spremljajo bionapovedi ter s pomočjo nasvetov zdravnika tako lažje prebrodijo nihanja.
Otroci, najstniki, nosečnice
Hitre vremenske spremembe vplivajo na fiziološko stanje otrok, saj se njihov organizem še ni privadil na zunanje pogoje, mladih v puberteti zaradi hormonskih sprememb, kakor tudi na nosečnice in ženske v menopavzi. Tegobe so bolj izrazite pri starejših, ampak tudi pri tistih, ki imajo osteoporozo ali revmatične bolezni.

(Ne)soglasje z naravo

Ob elektromagnetnih impulzih in občutljivosti naših organizmov pa je za vse večje število meteoropatov kriv tudi sodoben življenjski slog. Znanstveniki namreč menijo, da se zaradi daljšega zadrževanja v zaprtih, klimatiziranih prostorih znatno zmanjšujejo naše sposobnosti naravnega prilagajanja in upiranja zunanjim vremenskim vplivom. Ker torej ne živimo več v soglasju z naravo in se "skrivamo" pred neprijetnim vremenom, ima telo resne težave pri prilagajanju, kar še kako občutimo.

Znaki

Serotonin zaradi delovanja na majhne, gladke mišice v stenah krvnih žil in bronhijev povečuje krvni tlak ter s tem pospešuje bitje srca, tresavico, migreno in zožuje dihalne poti, kar povzroča astmatične krize. Zato pred dežjem ali sneženjem v bolnišnicah dokazano sprejmejo več otrok z obstruktivnim bronhitisom, učinek spreminjanja vremena pa se kaže tudi v okrepitvi črevesnega pretakanja in povečanju števila spontanih splavov zaradi materničnih krčev.

Za migreno običajno trpijo ljudje s slabšim vezivnim tkivom, kar se odraža v obliki modrikastih beločnic, razširjenih ven, prožnih sklepov, modric "brez razloga" ter obilnih menstruacij pri ženskah. Krvne žile teh ljudi so zaradi slabšega elastina v stenah žil navadno široke, zato imajo nizek krvni tlak 105/70, ki jim tudi ustreza. Pred spremembo vremena pa, zaradi zoženja premera krvnih žil in s tem zadrževanja tekočine, krvni tlak naglo poskoči do "normalnega" (120/80), kar se kaže v obliki mrzlih rok in nog, glavobola v predelu senc in bolečine v očeh, pogosto ob hkratnem razbijanju srca, občutku mraza, tresenju in slabosti. Številni ljudje so takrat zmotno prepričani, da jim je padel krvni tlak, zato pijejo kofeinske napitke. V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina.

Reakcije

Meteoropatija je, tako kot slabost vezivnega tkiva (kolagena in elastina), pretežno dedna značilnost. V nekaterih družinah se je zaradi različnih občutljivosti nekdo odzival s hipertenzivno krizo dva dni pred dežjem, drugi z glavobolom dan pred dežjem, tretji z razbijanjem srca dvanajst ur pred spremembo vremena. S ciljnim vzporednim spremljanjem svojega stanja in vremenskih sprememb v roku dveh, treh mesecev lahko ljudje ugotovijo, ali so meteoropati, zlasti če pri sebi opažajo tudi druge znake slabega vezivnega tkiva. Hitro opazimo, da najprej reagirajo meteoropati, šele nato se začne igla barometra spuščati navzdol.

Ublažiti ali odpraviti občutljivost

Pojdite ven

Naučite se uživati v dežju, vetru, megli, snegu in zunaj preživite čim več časa ter ne bežite pred zimo in vlago. Namesto da se skrivate v zaprtih prostorih in tako krepite vpliv vremena na razpoloženje, pojdite in zaživite v soglasju z naravo.

Telesna dejavnost

Primerno oblečeni se čim več sprehajajte, hitro hodite, tecite ali kolesarite, utrdili si boste telo in duha, da boste odpornejši proti slabim vremenskim vplivom. Dejavno preživljanje časa na zraku najmanj pol ure na dan naj vam postane navada.

Izurite se v prilagajanju

Organizem je mogoče izuriti za prilagajanje vremenskim razmeram. Tako lahko odpravite ali ublažite slabe posledice, ki jih ima vreme, zlasti pa nagle spremembe na telo in duha. Najučinkovitejša načina sta redno obiskovanje savne ter izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo. Slednje je zlasti priporočljivo za osebe z nizkim tlakom, ki so tudi sicer občutljivejše na vreme.

Sproščanje

Stresni življenjski slog povečuje dovzetnost za vremenske spremembe, zato počivajte ter poskrbite za sprostitev in dovolj spanca. Zlasti ob večjih vremenskih spremembah upočasnite življenjski tempo, poskrbite za zdravo prehrano, pravilno dihanje in druge metode sproščanja.

Spremljajte bionapoved

Če trpite za boleznimi, ki se zaradi vremenskih vplivov znatno poslabšajo, obvezno spremljajte bionapoved in se obnašajte skladno z navodili.

Uporabljajte naravna sredstva

Posledice slabih vremenskih vplivov je mogoče odpraviti ali vsaj ublažiti na različne načine, prednost pa vsekakor dajte naravnim sredstvom. Glavobola se lahko rešite tudi z masiranjem čela, senc in vratu z majaronovim ali metinim oljem. Proti nespečnosti ali nemiru priporočajo čaj iz kamilice ali baldrijana. Za "zbistritev" glave pa na robček kanite nekaj kapljic sivkinega olja.

Anketa

Ali prebirate horoskop?

Sudoku