Trener, ki si kruh odreže pri policiji

Bojan Bauman, 12.8.2019
Stanko Gruden/sta

Marjan Fabjan, trofejni slovenski trener juda ne skriva zadovoljstva z 20-letnim statusom športnika policista, nezadovoljstvo pa se pojavi, ko beseda nanese na pokojnino

Marjan Fabjan, 61-letni trener juda z Lopate pri Celju, o policistih govori z izbranimi besedami. V njihovih vrstah je že 20 let. Na poseben način, kot zaslužni športni trener pod okriljem države. Ta mu daje socialno varnost, plačuje prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno.

Osemsto petdeset evrov neto je plača, ki jo trenutno v Sloveniji prejema 115 vrhunskih športnikov; tudi nekaj vrhunskih trenerjev ima to ugodnost. Za dvajsetletno delovanje pod okriljem policije je Marjan Fabjan nedavno iz rok Iva Holca, pomočnika direktorja Policijske akademije, in Tomasa Globočnika, vodje oddelka vrhunskih športnikov v policiji, prejel posebno priznanje.

Za slovenski judo je tovrstna pomoč več kot dobrodošla. To ni nogomet, kjer bi se obračalo veliko denarja; brez državne podpore športnikom Slovenci brez dvoma ne bi imeli toliko vrhunskih rezultatov. Trije člani judo kluba Sankaku, ki deluje pod okriljem Marjana Fabjana, so trenutno zaposleni pri policiji - poleg Fabjana še Andraž Jereb in Petra Nareks, še nekaj jih je pri obrambnem ministrstvu ali na carini. "Oni so korektni do nas, ko nam pretirano ne nalagajo obveznosti, saj vedo, da je naše delo predvsem potenje na treningih. Odzovemo se predvsem, ko je treba promovirati policijsko delo - na sejmih, po šolah," razloži Fabjan.

Vrata so jim odprta​

Tudi ni nič narobe, če kak judoist, vrhunski športnik s statusom, po športni karieri pristane v policijskih vrstah. "Policija nam pusti odprta vrata za zaposlitev po karieri, če športniki to seveda želijo. Sašo Jereb je že tak. To so pravi športniki, zdravi, ki so v življenju na veliko promovirali državo, ko se je ob njihovih zmagah po svetu dvigovala naša zastava." dodaja Fabjan.

Zase pravi, da se v življenju drži zakonov in pravil. "Hkrati sem vselej pripravljen tudi pomagati ljudem, ki se znajdejo v stiski, ko so napadeni ... Name lahko računajo ne glede na to, ali sem zaposlen pri policiji ali ne."

Status vrhunskega športnika nikomur ni podarjen; to je trdo prigaran začasni privilegij, ki se obnavlja vsako leto. Pogoj zanj so vrhunski dosežki in vsaj peta stopnja izobrazbe. Ko športnik pridobi tak status, se lahko v klubu bolj nemoteno posveti treningom in nastopom. "Včasih plača niti ni tako pomembna, saj športniki zaslužijo s honorarji in nagradami. Pomembno je predvsem, da imamo plačane prispevke. Smo pa hkrati bolj pod drobnogledom in imamo večjo odgovornost. Kakih prekrškov si ne smem dovoliti. Včasih bi sam kakšno stvar rešil na hitro, a se takrat zmeraj spomnim, kje sem v službi ... in se umirim," zaključi zgodbo o zaposlitvi pri policiji Marjan Fabjan.

​Bloudkova nagrada in pokojnina

Če je Fabjan zadovoljen s statusom pri policiji, pa je pošteno razočaran, ko razpravlja o skorajšnji upokojitvi. Izračunal je, da bo imel le okoli 360 evrov pokojnine. V račun mu ne gre predvsem Bloudkova nagrada, s katero naj bi mu država izkazala priznanje za uspešno trenersko delo. Kot mnogim dobitnikom naj bi mu šla tudi renta v času, ko bo prejemal pokojnino. Športniki, ki so Bloudkovi nagrajenci, so na osnovi tako imenovanega Vilfanovega zakona (zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa) kandidati za najvišjo pokojnino, ki jo izplačujemo v Sloveniji. Za zasluge, ko so bili športniki, jih po izpolnjenih 40 letih delovne dobe čaka zelo dostojna pokojnina.

"Leta 2012 sem dobil Bloudkovo nagrado in potem so mi pet let lagali, da mi to prinaša tudi primerno državno pokojnino. Za mnoge je tako, za Fabjana pač ne," se razburja Fabjan, nezadovoljen tudi s samo nominacijo za Bloudkovo nagrado.

Državno pokojnino si je, po lastni razlagi, prislužil z rezultati trenerskega dela. Njegovi varovanci se z velikih tekmovanj redno vračajo z medaljami, med katerimi sta dve zlati medalji Urške Žolnir in Tine Trstenjak na olimpijskih igrah. Medalje z OI imata še Lucija Polavder in Ana Velenšek. Na svetovnih prvenstvih so judoisti kluba Sankaku, ki jih je vodil, doslej osvojili devet medalj. O tem, ali so športni dosežki lahko osnova za boniteto ob upokojitvi, so v naši državi tekle debate pred časom. Končal jih je Peter Vilfan, ki je bil predlagatelj posebnega zakona o športnikih, prejšnja vlada pa je njegov predlog neposredno pred volitvami spremenila v zakon. Ta velja tudi danes in vrhunskim športnikom, ki so osvojili medalje na olimpijskih igrah in na svetovnih prvenstvih, ob upokojitvi priznava dodatek do najvišje pokojnine v državi. V zakonu govorijo tudi o prejemnikih Bloudkove nagrade, ki so kandidati za pokojnino.

image
Stanko Gruden/sta Med varovanci Marjana Fabjana so tudi nosilci olimpijskih medalj.

Fabjan kritike naslavlja tudi na Olimpijski komite Slovenije (OKS), kjer so ga predlagali za Bloudkovo nagrado. Predsednika OKS Bogdana Gabrovca smo prosili za pojasnilo o tem zapletu. "Za to, da bi kak trener prejel pokojnino iz naslova Bloudkove nagrade, bi bilo treba spremeniti obstoječe zakone in pravila. Zagotovo bi si kar nekaj naših trenerjev ob upokojitvi zaslužilo tudi finančno stabilnost. A na podlagi Vilfanovega zakona trenutno Bloudkova nagrada omogoča pokojnino samo športnikom, ki so v karieri posegli po najvišjih mestih, po olimpijskih medaljah in medaljah na svetovnih prvenstvih. Trenerjev tam ne omenjajo. Mi zagovarjamo izjemne dodatke tudi za trenerje in tak predlog smo poslali zakonodajalcem, a tam nas doslej niso upoštevali. Bloudkova nagrada je še zmeraj samo pot, po kateri je mogoče urediti tudi dodatek k pokojnini. Ne glede na vse pa lahko slovenska vlada takšno nagrado kadarkoli in komurkoli nameni s posebnim sklepom. Ko je veljal še stari zakon, je bilo takih sklepov devet," zaključuje Gabrovec.

"Bloudkova nagrada običajno prinaša primerno državno pokojnino. Za mnoge je tako, za Fabjana pač ne"
Anketa

Ali poleti uživate več sadja in zelenjave kot v preostalih letnih časih?

Sudoku