Marsikdo si po pretečenih začetniških tekaških korakih po ravnini zastavi vprašanje, kako je teči v naravi, po brezpotjih, razgibanem terenu in brezmejnih prostranstvih. Ko asfalt zamenjajo nepredvidljive in izmenjujoče se podlage. Vse omenjene odgovore prinaša gorski tek, ki je še najbliže teku na dolge razdalje, prav tako nepredvidljiv, prežet z adrenalinom, poln doživetij in pasti, kjer morate z vsakim korakom premagovati samega sebe. Gorski tek tako zahteva veliko vzdržljivosti, moči in poguma. Ker gre za mešanico vzponov, ravninskih delov in spustov, moramo biti posebno dobro fizično pripravljeni, obvladati različne tehnike teka, imeti dobro koordinacijo, obvladati zahtevnejše gibe in ob tem biti še hitri. Ker se običajno teče po uhojenih gozdnih in planinskih poteh ter terenih, ki jih uporabljajo pohodniki, je dobro obvladati tudi osnove orientacije.

Kratki koraki, a hitri

Kot rečeno, gorski tek združuje kombinacijo različnih elementov gibanja. Zato je zahteven in porablja veliko energije, še posebno pri večjem naklonu, ki se nenehno izmenjuje in nas sili v spremembe ritma. V primerjavi z ravninskim tekom je energetska poraba pri desetodstotnem naklonu namreč za polovico večja, za kar je seveda ob premikanju naprej krivo še gibanje v smeri navzgor.

Ker je korak krajši, tudi stopalo premaga krajšo razdaljo, zato je stopnja iztezanja mišice krajša in posledično se na naslednji korak prenese manj elastične energije. Napor je tako sicer manjši kot pri dolgih korakih, kjer mora mišica ustvariti veliko silo, za to pa porabi tudi več energije, saj se hkrati vključi več mišičnih vlaken. S krajšimi koraki dosežemo še boljšo odzivnost, obvladovanje telesa in hitrejše reakcije ob morebitnih presenečenjih, ki jih skriva razgibanost podlage.

Gor in dol

Drža oziroma nagib telesa pri teku navkreber je rahlo naprej proti tlom. Kot rečeno, je frekvenca korakov hitrejša, a dolžina krajša in se prilagaja naklonu. Odriv morajo podpirati stopala in ne zgolj blazinice, zato si pomagamo s pritiskom medenice na pete. Tako tudi razbremenimo kolena, ki podpirajo celotno težo in vse sile pri gibanju. Največje obremenitve na sklepe so pri teku navzdol.

Pri položnejših klancih z blagim nagibom naj bo tehnika podobna ravninskemu teku, medtem ko je pri strmih spustih pomembno, da se osvobodimo strahu in z vsakim korakom ne zaviramo, saj bomo tako počasnejši, porabili bomo več energije, tudi obremenitve na sklepe, tetive in mišice bodo večje.

Pomagajmo si z gravitacijo, ki naj dela namesto nas, in tako varčujmo z energijo. Pomembno je, da tudi pri teku navzdol delamo kratke korake, vendar z veliko frekvenco. Zaradi nepredvidljivega terena se bomo ponovno hitreje odzvali na morebitne ovire (blato, listje, korenine, kamenje, skale, veje …) in tudi obremenitev sklepov bo manjša.

Pomoč rok

Zelo pomembno je pravilno gibanje rok, saj nam pomagajo tako pri teku navzgor kot navzdol. Pri premagovanju klancev naj bodo gibi močni, poudarjeni in čim bliže telesu. Odmikanje komolcev od telesa namreč pomeni odklon nihanja rok od smeri teka, kar privede do rahlega sukanja trupa in posledično neenakomernega gibanja naprej ter do večje porabe energije. Pogled naj bo usmerjen naprej in ne pod noge, saj lažje nadzorujemo pravilen nagib trupa.

Profimedia Eni v gorah plezajo, drugi tečejo.

Pri spustu imajo roke pomembno vlogo pri lovljenju ravnotežja, zato naj sproščeno in prosto spremljajo tek. Če se želite preizkusili na kakšnem tekmovanju, na katerem uporaba palic ni dovoljena, je bolje, da trenirate brez njih.

Oprema

Najpomembnejši kos opreme za gorski tek je seveda obutev, ki se od klasičnih tekaških copat razlikuje po grobem profilu podplata in stranskih ojačitvah, ki preprečujejo prevelika nihanja stopala v predelu gležnjev. Dobra stabilnost, blaženje in nepremočljiv material, ki "diha", so ravno tako odlike dobrih copat.

Oblačila se bistveno ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljamo pri ravninskem teku. Priporočljivo je nositi bolj ohlapne kratke hlače, ki ne ovirajo gibanja, in majico brez rokavov, če nam seveda razmere to dopuščajo. Zaradi spremenljivega vremena in temperaturnih razlik, kar je v gorah in hribih pogost pojav, je dobro, da s seboj vzamemo še kakšen kos dodatne opreme. Sem sodijo vetrovka, majica, nogavice, lahke rokavice, kapa in steklenica z vodo ali izotonično pijačo, tudi kakšen energetski priboljšek ne bo odveč. Pri krajših tekih je prav tako dobro, da ste založeni s kakšnim gelom in vodo.

Brezpotja so lahko nepredvidljiva in kaj hitro se zgodi, da se idealen tek sprevrže v iskanje poti, izčrpanost in dehidracijo, kar vpliva na veliko izgubo energije, vemo pa, da lahko ob prehitrem teku že v 60 do 90 minutah "priletimo v zid". Potem nam preostanejo samo še hoja, opotekanje in upanje na pomoč. Stvari nosite v lahkem majhnem nahrbtniku, ki ne ovira gibanja. Že nekaj časa so na tržišču tako imenovani hidracijski mehovi, ki so odlična rešitev za pitje med aktivnostmi, kot so hoja, tek in kolesarjenje. V njihove dodatne žepke in prostore za shranjevanje lahko pospravimo vse našteto. Zaščitna krema in sončna očala so prav tako priporočljiv del opreme, predvsem poleti.

S čim bo državljan pristojnim ob morebitni kontroli dokazoval nujnost oziroma namen poti (obisk lekarne v sosednji občini, pot na delovno mesto in nazaj, oskrba starejšega sorodnika)? Ali bo moral posameznik, ki ga je delodajalec napotil na delo v drugo občino, to dokazovati s potrdilom delodajalca?

Odlok zaenkrat potrdila, ki bi dokazoval nujnost poti, ne zahteva. Svetujemo pa, da ima posameznik ob sebi kar koli, kar dokazuje trditev o nujnosti poti v drugo občino. Tako se olajša delo policistom in skrajša postopek.

Pred 14 dnevi je veliko ljudi zapustilo Ljubljano in druga mesta in odšlo na svoje vikende na deželo ali pa domov k staršem. Te družine imajo stalno prebivališče prijavljeno v npr. Ljubljani, trenutno pa živijo na Štajerskem. Za večino teh družin je bivanje na vikendu ali pri starših bolj varno, saj so se iz mesta, kjer je več ljudi, umaknili na samo. Ali so v tem primeru v prekršku?

Če se ljudje nahajajo na vikendih, kjer niso (stalno ali začasno) prijavljeni, potem lahko na vikendu ostanejo, na upravni enoti pa naj uredijo (stalno ali začasno) prijavo prebivališča.

Stalno prebivališče imamo v eni občini, podjetje in stanovanje pa imamo v drugi občini, kjer smo že od 12. 3. 2020 v karanteni in kjer smo želeli ostati do konca karantene. Kaj naj naredimo?

Glede na to, da začasno živite na drugem naslovu, predlagamo, da si uredite začasno prebivališče na naslovu, na katerem dejansko živite.

Fant se je pred dvema tednoma preselil k meni, začasnega prebivališča pa nima urejenega. Ker se lahko gibljemo samo v svoji občini, je najbrž v prekršku, na delo se vozi v drugo občino. Kaj bi lahko naredili? 

Posamezniki, ki morajo urediti prijavno-odjavno obveznost, to lahko storijo prek portala e-uprava, neposredno na elektronski naslov upravne enote, na območju katere se prijavljajo, ali s poštno pošiljko.

Ali se partnerja, ki nimata skupnega gospodinjstva, lahko obiskujeta?

Partnerja, ki nista v skupnem gospodinjstvu, se ne smeta obiskovati.

Ali lahko gremo na vrt (na vikend) v drugi občini?

Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja dovoljuje izjemo, in sicer je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih za posameznika dovoljeno opravljanje kmetijskih dejavnosti.

Obdelovanje njive v drugi občini ...

Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin dopušča izjemo, da je za posameznike ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb dovoljeno opravljanje kmetijskih dejavnosti.

Ali lahko iz ene občine obiščem starša, ki živita v drugi občini, da jima pomagam pri vsakodnevnih opravilih?

Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov.

Ali lahko nakup v trgovini opravim tudi v občini, kjer sem zaposlen, ali moram iti v trgovino v svojem domačem kraju?

Lahko, pri tem pa uporabite zaščitna sredstva in upoštevajte preventivne ukrepe.

Skrb za žival, kot npr. konji, v drugi občini ...

Tudi v prihodnje boste lahko skrbeli za svojo žival, tudi če jo imate nastanjeno v drugi občini, saj gre za nujno oskrbo živali, kar odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin dovoljuje.

Nakupovanje v trgovini izven občine bivanja ...

Tretji odstavek 3. člena Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin dopušča tudi izjemo, ki se nanaša na dostop do trgovin, če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča oziroma je dostop do teh storitev omejen, je dovoljen dostop v drugo občino, vendar le do najbližje tovrstne trgovine po javni cesti ali poti.

Kaj pomeni dostop do parkovnih površin? Ali se lahko sprehajam, tečem in kolesarim po mestu?

Parkovna, sprehajalna površina ni mesto, tudi gozd ni mesto. Odlok omogoča ljudem, da v svoji občini dostopajo do najbližje parkovne, sprehajalne površine, najbližjega gozda in tam opravijo npr. sprehod, ki so ga načrtovali. Sprehajanje, tek ali kolesarjenje po mestu ni enako sprehajanju, teku ali kolesarjenju po parku ali gozdu - torej ne.

Ali se je dopustno - upoštevajoč vse veljavne trenutne omejitve – preseliti iz stanovanja v stanovanje? Npr. znotraj Ljubljane.

Če gre za selitev iz enega stanovanja v drugega v isti občini, potem je to dovoljeno. V nujnih primerih, v primeru višje sile, je selitev iz enega stanovanja v eni občini v drugo stanovanje v drugi občini izjemoma dovoljena. Seveda je pri selitvah treba upoštevati varno razdaljo do drugih oseb, pri selitvi pa lahko pomagajo le ožji družinski člani ali člani istega gospodinjstva.

Udeležba na pogrebu staršev v drugi občini

Upoštevaje 3. člen Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin se udeležba na pogrebu šteje kot dostop do storitev za nujne primere in je zato dovoljena, vendar zgolj ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva.

Posebej pa opozarjamo, da je treba ob tem spoštovati tudi določila 6. člena odloka in v zaprtem javnem kraju nositi zaščitno masko ali drugo obliko zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ipd.), ki prekrije nos in usta, ter zaščitne rokavice, ob tem pa ohranjati tudi varno razdaljo do drugih oseb.

Stiki ločenih staršev z otroki ...

Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin v 3. členu dopušča izjemo, ki se nanaša na oskrbo in nego družinskih članov. Ta izjema velja tudi za primere, ko sta starša ločena in ima vsak od staršev, upoštevaje sodno odločbo, pravico do stika z otrokom, prebivata pa v različnih občinah.

Izven občine stalnega prebivališča gradim hišo, ki je zaenkrat še nevseljena novogradnja. Zanima me, ali grem lahko glede na novo prepoved z avtom do hiše in tam delam (sama, brez stika z drugimi) oz. ali grem lahko prevzet nekaj preko pošte naročenih predmetov višje vrednosti, ki bi sicer ostali na dvorišču in bi tvegala premoženjsko škodo, če jih zmoči dež ali jih kdo ukrade.

Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin ne dopušča potovanja v drugo občino, katerega namen bi bila (samo)gradnja stanovanjske hiše. Če pa bi bila takšna pot nujna zaradi preprečitve nastanka večje premoženjske škode, bi bilo to dopustno šteti kot nujno zadevo, ki jo določa odlok, vendar izključno z namenom, da se prepreči škoda (torej v vašem primeru zaščiti ali prenese predmete na varno).

Kje naj dobimo zaščitne rokavice, ki jih že nekaj časa ne prodajajo v lekarnah?

Zaščitne rokavice so potrebne na zaprtem javnem kraju, npr. v trgovini ali lekarni. Na vhodu v trgovino oziroma lekarno so take zaščitne rokavice na razpolago. Lahko pa uporabite tudi kakšne druge, npr. gospodinjske.

Rodila se je 12. maja 1820 v Firencah, kjer so bili njeni starši na daljšem potovanju. Po tem mestu je dobila tudi ime. Že mlada se je odločila za tedaj neugleden poklic medicinske sestre, s čimer je razjezila svoje starše, še posebno mater, ki ji namenila prihodnost, tedaj običajno za dekleta iz višjega sloja - bogato poroko in skrb za družino. A Florence je poslušala klic, naj pomaga bolnim in ubogim.

V letu 1846 je obiskala Kaiserswerth v Nemčiji in tamkajšnjo bolnišnico, ki jo je ustanovil Theodor Fliedner in je bila najsodobnejša bolnišnica v tistem času. Predanost tamkajšnjega osebja je Florence Nightingale hkrati navdušila in očarala. To navdušenje jo je tudi pripravilo do tega, da je zavrnila ženitno ponudbo angleškega politika in pesnika, barona Richarda Moncktona Milnesa, saj je menila, da bi ji poroka preprečila opravljanje poklica medicinske sestre. Zaradi burne zveze z Milnesom je leta 1847 celo doživela živčni zlom. Na okrevanju v Rimu je istega leta spoznala uglednega britanskega politika Sidneyja Herberta in se z njim zapletla v ljubezensko razmerje, čeprav je bil poročen. Herbert je kasneje postal ključni zaveznik Florence pri njenem delu v krimski vojni, njuno prijateljstvo pa je trajalo do smrti.

V letu 1851 je Florence Nightingale še enkrat zavrnila Milnesovo ženitno ponudbo in odšla na usposabljanje za medicinsko sestro v Kaiserswerth. Avgusta 1853 je sprejela mesto glavne nadzornice Inštituta za zdravljenje žensk v Londonu in to delo opravljala do oktobra 1854, ko je odšla na prizorišče krimske vojne. Tam je preživela najbolj odmevno obdobje v svojem življenju.

Dama s svetilko

Ko se je leta 1854 začela krimska vojna, Velika Britanija ni bila pripravljena na oskrbo tolikšnega števila bolnih in ranjenih vojakov. Pomanjkanje medicinske opreme, prenatrpanost bolnišnic in slabe sanitarne razmere so zahtevale številne žrtve. Zato je Sidney Herbert, v tistem času vojni minister, prosil Florence Nightingale za pomoč. V začetku novembra 1854 je s še 38 medicinskimi sestrami, vse so bile prostovoljke, prispela v vojaško bolnišnico v bližini Istanbula. Našla je obupne razmere.

Prostovoljke so takoj začele čistiti prostore in reorganizirati delo, vendar je smrtnost v tej bolnišnici še naprej naraščala. Največ žrtev so zahtevale bolezni, kot so tifus, kolera in druge. Zaradi bolezni in infekcij je umrlo desetkrat več vojakov kot zaradi strelnih ran. Nightingalova je predvidevala, da smrtnost narašča zaradi okuženega in starega sistema kanalizacije ter nezadostnega prezračevanja, zato je zahtevala ogled sanitarne inšpekcije, ki je marca 1855 bolnišnico res obiskala in odredila izpraznjenje in dezinfekcijo kanalizacijskega sistema in ureditev prezračevanja. Florence Nightingale pa je uvedla obvezno umivanje rok in druge higienske postopke. V samo pol leta je smrtnost s prejšnjih 40 odstotkov padla na samo dva odstotka.

Florence Nigtingale je vojakom nudila tudi psihično oporo in pomoč. Redno je kontrolirala njihovo stanje, tudi ponoči, ko si je svetila z oljenko. Zato so ji vojaki dali vzdevek Dama s svetilko.

"Je angel teh bolnišnic, brez pretiravanja. Ko njena vitka postava tiho drsi po hodnikih, se ob pogledu nanjo na obrazu vsakega reveža zrcali hvaležnost. Ko se vsi zdravniki ponoči umaknejo in ko tišina in tema zajameta bolne, jo lahko vidijo, kako z majhno svetilko v roki opravlja svoje samotne obhode," je takrat zapisal časnik Times.

Prvi priročnik za medicinske sestre

V času, ki ga je Florence Nightingale preživela v Turčiji, je v Veliko Britanijo redno pošiljala poročila o razmerah v zdravstvu in grozotah, ki jih preživljajo ranjenci v poljskih bolnišnicah. Njena poročila so razburila javnost in pripomogla k ozaveščanju ljudi o pomenu higiene v zdravstvu. Svoje ugotovitve je predstavila tudi kraljici Viktoriji in princu Albertu, po tem srečanju so ustanovil kraljevo komisijo za izboljšanje zdravstva v britanski vojski. Leta 1859 je sodelovala pri ustanovitvi vojaške medicinske šole. Istega leta je izdala priročnik za medicinske sestre.

Ta je postal osnovno gradivo v šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo leta 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas. Tam so leta 2010, ob stoletnici njene smrti, odprli muzej o njenem življenju in delu. V začetku marca so v njem pripravili razstavo, ki osvetljuje predvsem pozna leta življenja Florence Nightingale in njene dosežke v 50 letih po krimski vojni. Seveda pa je med 200 predstavljenimi eksponati na ogled tudi znamenita svetilka, s katero je med vojno ponoči preverjala stanje ranjenih vojakov.

Na razstavi je mogoče slišati tudi posnetek glasu Florence Nightingale iz časa, ko je bila stara okoli 70 let, in videti njeno fotografijo, posneto štiri leta pred smrtjo, ko je bila stara 86 let. V razstavo je vključen tudi družinski album, ki ga je začela ustvarjati njena teta Ann Elizabeth Nicholson. Album je nato prehajal od generacije do generacije. Odkrili so ga šele lani, v njem pa so med drugim risbe in akvareli, nekaj jih je ustvarila Florence Nightingale.

Muzej je trenutno sicer zaprt, a razstava bo na ogled še najmanj do marca prihodnje leto.

Ena od rešitev za vrtnarjenje na balkonu, terasi ali manjšem atrijskem vrtu so glineni, leseni, biorazgradljivi ali navadni plastični lonci, celo barvaste vreče, že lep čas pa so nadvse priljubljene visoke grede. Po besedah vrtne strokovnjakinje Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo in avtorice številnih knjig, nam bo na manjšem prostoru, ne glede na vrsto posode, lepo uspeval ekološki vrtiček. Previdni moramo biti le pri uporabi substrata, ki naj ne vsebuje mineralnih gnojil. Pušenjakova je prepričana, da bodo na takšnem vrtu izpolnjena tudi načela kolobarjenja, saj bomo substrat za vsako rastlino zamenjali, kar bo zmanjšalo možnost bolezni. Če ga bomo kupovali, moramo izbrati namenskega, za gojenje zelenjave in ne lončnic ali okrasnega cvetja.

Shutterstock Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta.

Več vode za rastline na visokih gredah

Zadnje čase so za večje kot tudi manjše vrtove izredno priljubljene visoke grede. Na voljo so v različnih velikostih, izdelane iz različnih materialov. Pušenjakova opozarja, da čeprav se zdi vrtnarjenje na visokih gredah enostavno, ni tako. Poudari, da visoka greda ni enaka cvetličnemu loncu, v katerega damo zemljo in vanjo posadimo rastline. Visoke grede ne zahtevajo zgolj zemlje, temveč tudi polnila, kot je na primer drenaža iz debelejših in drobnih vej na dnu. Srce grede je nepreperel ali napol preperel kompost. Šele na vrh vsega tega damo plast zemlje. "Izbiramo lahko med vrtno zemljo ali pa jo kupimo v trgovini. V tej zemlji bodo kasneje rasle naše vrtnine," pravi sogovornica. Tudi nega rastlin na visokih gredah je drugačna kot v vrtovih. Pušenjakovi pojasni, da je visoke grede treba bolj zalivati, saj se hitreje izsušujejo. Veliko je odvisno tudi od tega, kje jih imamo. Če so postavljene na direktnem soncu, je treba izolirati stene grede, pravi sogovornica. "Zavedati se je treba, da korenine ne marajo poletne vročine in zimskega mraza," še doda Pušenjakova.

Shutterstock Vrtnarjenje na balkonu ali domači terasi je gotovo izziv za najmaljše - pustite jim, da vam pomagajo pri setvi in zalivanju rastlin. Navdušenje nad pridelki bo gotovo nepopisno.

Kakšno zemljo potrebujejo rastline

Ne glede na to, ali bomo rastline sadili v lonce ali na visoke grede, za dober pridelek potrebujemo predvsem ustrezen in kakovosten substrat. Bogat humozen substrat zahtevajo kapusnice, bučnice, plodovke, sladka koruza in krompir. Miša Pušenjak priporoča takšnega brez šote ali mešanico dobro preperelega domačega komposta in vrtne zemlje. Za korenovke je potrebna rahla, dobro odcedna zemlja z manj komposta, ki ji lahko celo primešamo nekaj peska. Vrtnine, ki rastejo kratek čas, torej vse solatnice, nizki fižol in grah, bodo najbolj zadovoljne z navadno vrtno zemljo brez dodanega komposta. Da bi bil pridelek na balkonih in terasah čim bolj zdrav, se odločimo za hitro rastoče in odporne sorte, vrtnine pa kombiniramo z rastlinami, ki odganjajo škodljivce. V želji po čim več pridelka ne smemo pretiravati in moramo upoštevati podobna pravila kot na vrtu, opozarja Miša Pušenjak in za primer pove, da lahko v cvetličnem loncu s premerom vsaj 50 cm pridelamo največ za en obrok mladega krompirja.

Pravi čas za setev

Po navadi naredimo največ napak, ko se setve lotimo hitro. Letošnje vreme je lahko past, v katero se zaradi obilice sonca in za ta čas visokih temperatur hitro ujamemo; prehitro pričnemo saditi, nato pa nas doleti pozeba in pridelek je uničen. Vreme je pač muhasto, zato je dobro spremljati vremensko napoved, hkrati pa se držati zlatih pravil sajenja po vrtnem koledarju. Pušenjakova razloži, da je po drugi polovici februarja smiselno okopati, prezračiti vse posevke na vrtu, posebno česen in zimsko solato. Nato je treba počakati, da se zemlja dovolj posuši. Hitro za tem je smiselno posaditi čebulček in česen. Prve setve, to je graha in fižola, so tudi lahko zelo zgodnje, že pri temperaturi zemlje okoli dve stopinji Celzija. Vse drugo se nadaljuje odvisno od vrtnine in temperature zemlje, poudari sogovornica. Nadaljuje, da druge vrtnine, z izjemo solate, sejemo šele, ko se zemlja ogreje na vsaj deset stopinj Celzija, za plodovke pa se mora ogreti na najmanj 15 stopinj. Potrebna je potrpežljivost, saj nas temperature zraka pogosto zavedejo, opozori Pušenjakova in doda, da imajo rastline ob ponovni ohladitvi "celo življenje več zdravstvenih težav".

Shutterstock Rastline, ki rastejo v loncih, potrebujejo več nege, predvsem pa redno zalivanje, poskrbimo tudi, da ne bodo izpostavljene direktnemu soncu.

Ozirajte se na naravo in upoštevajte pravila

Miša Pušenjak pravi, da je vseeno, ali imate majhen ali velik vrt, povsod lahko vzgojite lasten pridelek. Pri pridelavi lastne zelenjave se vedno ozirajte na naravo, upoštevajte njena pravila, naj vas številni oglasi ne zavedejo, da bi gnojili preveč. "Prav tako naj vas ne zavedejo sosedje, ki hitijo z delom. Sejati in saditi vrtnine v prehladno zemljo ne prinaša pozitivnih rezultatov," sklene Pušenjakova.

Tale virus pa zaradi tega bolj ali manj osamitev, ki nam ni v naravi, vsaj po večini smo vendarle družabna bitja. In čeprav smo morda prej veselo elektronsko komunicirali, nam postaja vendarle vse bolj očitno, da osebnih medčloveških stikov še zdaleč ne morejo nadomestiti. Zapomnimo si to za v prihodnje!

Poleg osamitve nas, no, ne ravno neposredno vseh nas, pesti tudi pozeba. Kaj narcise, kaj kakšno drugo cvetje - zraslo bo drugo in zacvetelo pozneje, a ob vsem zastoju dela in zaslužkov bodo nekateri še ob ta vir dohodka. Imate radi sadje? Zame je to eden glavnih virov hrane. Posredno se seveda pozeba tiče tudi nas, za sadje bomo verjetno letos morali odšteti več. Ampak to je le ena od posledic, postaja vse bolj očitno, da nam narava vse bolj otežuje pridelavo hrane nasploh. Ni treba samo posejati ali posaditi in marljivo delati ter na koncu pobrati pridelek, kajti pogosto ga pobere vreme, od pozeb, suš, poplav do vetra, da ne omenjamo bolezni in živalic, ki smo si jih z globalizacijo prerazporedili po vsej Zemlji. Mi pa poleg tega marljivo zatiramo še čebele ...

Res prav nič lep scenarij! Pa smo tam. Do tega, da nas zagrabi malodušje, je le še korak (pa še ta ne v sosednjo občino). A človeštvo je preživelo že marsikaj. Tudi ledeno dobo. Seveda ne vsi. Pa bi radi? Ker potem malodušje tu nima kaj početi. Tu se pokaže, da nismo samo racionalna bitja, tudi če nam razum pripoveduje eno, nas čustva lahko zanesejo drugam. Potrtost pride izza ovinka. Pravijo, da na to vpliva tudi temačno in neprijazno vreme. Vsaj po tej plati imamo kar srečo. Sonca je trenutno kar veliko in tudi v prihodnjih dneh ga ne bo manjkalo. Če je že pozeba, če je bolezen, če nimamo dela, je pa vsaj sončno vreme, ki nam prišepetava, naj ga ne prezremo. Pomlad je v svojem bistvu optimističen letni čas, saj se vse rojeva na novo. Morda je težko z njo ta optimizem deliti, a kaj nam pa drugega preostane? Lahko se še bolj zapremo vase in negujemo svoje črne misli, pomagalo nam ne bo čisto nič. Lahko pa se prepustimo sončnim žarkom in opazujemo, kako se rojeva novo življenje tam zunaj. Saj smo žilavi in prenesemo marsikaj. Ni lahko, morda bo še težje, a v teh dneh lahko obupujejo predvsem zdravstveni delavci, vsi najranljivejši, ki jih lahko bolezen najprej ogrozi, begunci, ki so poleg bega izpostavljeni še širjenju virusa, ne pa mi, ki imamo, vsaj zaenkrat, še dokaj normalne življenjske pogoje. Nismo preganjani, nismo lačni, le morda malo osamljeni.