Tim Gajser kot Feniks iz ... blata
Po dobrih dveh letih in zmagah na šestih zaporednih preizkušnjah je slovenski dirkač spet vodilni v svetovnem prvenstvu
Zdelo se je že, da je Tim Gajser ostal korak za najboljšim. Da so ga zdelale poškodbe, da so mu spremembe v zasebnem življenju prinesle kakšno desetinko na progi, da so mu misli na ameriški superkros zamajale osredotočenost in da mu je zmanjkalo motivacije. Le kdo bi mu zameril, ko pa je svetovni prvak v elitnem razredu motokrosa MXGP postal že kot novinec. Kaj takega je v smetani avtomotošporta uspelo le še Marcu Marquezu (motoGP). Še Lewisu Hamiltonu (formula ena) in Valentinu Rossiju (motoGP) je zmanjkalo nekaj točk. Povedano drugače – za tak dosežek lahko kandidirajo le največje bodoče legende.
Na prvih treh dirkah sezone je pet od šestih voženj dobil Antonio Cairoli, na zadnjih treh je vse Tim Gajser.
Ko je v blatu v Mantovi 22-letnik padal kot po tekočem traku, se je sezona zasukala.
Trinajst točk prednosti ima Slovenec pred enajst let starejšim Italijanom po osmih od 19 dirk.
In Gajser je med njimi. Tudi, ker se je znal pobrati po padcih. Dobesedno. Še pred lansko sezono je tako močno treščil ob tla, da mu je bilo treba čeljust rekonstruirati z vijaki. Na prvi dirki ni nastopil, na naslednjih treh je bil daleč od boja za najvišja mesta. Ob premočnih KTM-ih se je zdelo, da mu je sezona že šla po zlu – a zaključil jo je z dvojnim drugim mestom. Še en velik preobrat pa je 22-letnik pokazal letos. Prve tri dirke oziroma pet zmag Antonia Cairolija na šestih preizkušnjah je nakazovalo na dolgočasno sezono, na dominacijo 33-letnega sedemkratnega svetovnega prvaka. Tudi blatna kopel na peti dirki v Mantovi, v kateri je Cairoli dvakrat slavil, Gajser pa brez zaščitnih očal komaj prišel do šestega in desetega mesta, je to potrjevala. Da je bolelo še bolj, se mu je to zgodilo pred bataljonom lastnih navijačev, in veliko tolažbe je bilo potrebne, da je zbral energijo in jih šel pozdravit.
Odtlej je minil en mesec. In tri dirke. In šest Gajserjevih zmag. Morda v nedeljo v Latviji sledita še sedma in osma? Ne vemo, jasno pa je, da bo po dveh letih na hondi številka 243 spet rdeča – v čast novemu vodilnemu v skupnem seštevku. Trinajst točk prednosti pred še edinim tekmecem Cairolijem pomeni, da si lahko ob Italijanovi zmagi (za 25 točk) še vedno privošči kiks in četrto mesto (ki prinese 13 točk). A do konca sezone je še dolga. Dirkači niso še niti na polovici – za njimi je osem od 19 dirk. Kako hitro pa se lahko vsi upi razblinijo, so minuli vikend v Rusiji na boleč način izkusili kar trije dirkači. Nekdanji Gajserjev moštveni kolega Jevgenij Bobrišev, Alessandro Lupino in Clement Desalle so se pri padcih na prvi preizkušnji poškodovali in jih na start druge več ni bilo.
Svetovalnica: Kako preprečiti medgeneracijski konflikt v družini?
Bolj verjamem v resničnost druge trditve, a le če smo pripravljeni upoštevati nekaj načel, s katerimi bomo povečali možnost za preprečitev konflikta, ki pogosto nastopi med predstavniki različnih generacij. Ne zato, ker "nismo za skupaj", temveč zato, ker drug drugega preprosto ne skušamo razumeti.
Dejstvo je, da so si generacije med seboj različne, saj so odraščale v različnih časih. Težko je starejši generaciji, ki je delovno karierno večinoma posvetila le enemu delodajalcu, razumeti, da mlajše generacije zaposlitve menjajo hitreje. In ravno tako težko je mlajši generaciji, ki sta ji bila mobitel in tablični računalnik položena v zibelko, razumeti, da mnogi starejši teh naprav ne znajo uporabljati. Pa vendar to ne pomeni, da ne moremo poskusiti razumeti drug drugega.
Zanimajmo se za sogovornika v družini
Prav zanimanje za družinskega člana, s katerim smo si najmanj podobni v načinu razmišljanja, je eden od ključnih elementov preprečevanja medgeneracijskega konflikta.
Kadar se zanimam zate, te ne obsojam ali kritiziram, temveč ti radovedno in z zanimanjem postavljam vprašanja. Aktivno iščem odgovore, o čem razmišljaš, kaj si v življenju izkusil, v kaj verjameš in kaj ti je pomembno. Na ta način si namreč pomagam razumeti, kako to, da sva si tako različna.
Naučimo se aktivno poslušati
Da bi se resnično zmogli razumeti, je v prvi vrsti pomembno aktivno poslušanje. Da torej ostro ne zavrnemo sogovornikovih besed z mislijo: "Kakšen nesmisel je to, kar govoriš!", temveč preko vprašanj iščemo dodatno pojasnilo, in kar je še pomembneje morebitne podobnosti med nama.
Vredno je krepiti povezanost med mlajšimi in starejšimi družinskimi člani
Bolj kot se čutimo povezane med seboj, bolj smo pripravljeni poslušati in razumeti drug drugega. Raziskava, ki so jo leta 2016 opravili raziskovalci na Wellesley College v sodelovanju z Univerzo v Kansasu, je pokazala, da hitreje začutimo medsebojno povezanost, če z osebo najdemo neko podobnost, npr. skupnega znanca, skupni interes za prostočasno aktivnost, ljubezen do hišnih ljubljenčkov ali če se malo pošalimo, skupnega "zaveznika". Prav slednje je pogosto razlog, da se stari starši tako dobro razumejo z vnuki kljub razliki v generacijah. Oboji namreč včasih verjamejo, da starši malce pretiravajo.
A šalo na stran, dejstvo je, da težko najdemo skupno točko z nekom, čigar razmišljanje že v osnovi zavrnemo. In še težje se ob tem kaj novega od te osebe naučimo.
Če želimo najti podobnosti, se znova vrnimo k pomembnosti iskrene in sprejemajoče komunikacije. Pa tudi k spoznavanju razlik med generacijami. O teh lahko veliko izvemo že iz opazovanja drug drugega, pa seveda tudi s pridobivanjem informacij v knjigah ali preko spleta. In ob tem ne le skrbimo za boljše medsebojne odnose, temveč tudi za medsebojno učenje.
Domača lekarna: Sabljasti triplat lajša težave v menopavzi
Izvira iz Azije, vendar so ga tudi v Sredozemlju gojili že v starem veku in prej. Je tipična rastlina indijske kuhinje, mleta semena so ena osnovnih sestavin začimbne mešanice curryja. Prav tako je sestavina berberske mešanice začimb. Na zahodu so ga od nekdaj uporabljali tudi kot krmno rastlino. V starem Egiptu so mleto rastlino v obliki paste (mleta rastlina in voda) polagali na telo bolnikom s povišano temperaturo.
Poleti nabrani nadzemni deli sabljastega triplata so uporabni ob bolečinah v trebuhu in črevesju, vnetjih prebavil in za blaženje porodnih bolečin, saj sproščajo in preprečujejo krče. Iz njih si pripravimo čaj. Egipčani ga prodajajo kot "hilba čaj" in ga priporočajo ob zastrupitvah s hrano, Indijci pa posušene liste, imenovane methi, uporabljajo v kuhinji, predvsem pri pripravi korenovk.
Mlade sveže liste lahko uporabimo tudi v solatah. Izvlečki iz semen se uporabljajo v nekaterih kontracepcijskih sredstvih, za blaženje menstrualnih bolečin in bolečin v spodnjem delu trebuha. Ker semena delujejo ogrevalno na ledvica in spolovila, ga v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo kot afrodiziak in kot zdravilo za zdravljenje impotence. Priporočajo ga tudi za lajšanje težav v menopavzi in težav, ki so povezane z oslabelo ledvično energijo.
Semena uporabljajo kot grenko zdravilo za pospeševanje prebave, pri kožnih vnetjih in sladkorni bolezni. Semena učinkujejo protivnetno, lokalno blažijo bolečine, spodbujajo prebavo in povečujejo izločanje mleka (laktacijo) pri doječih mamicah. Spodbujajo krčenje maternice, nižajo krvni sladkor in holesterol.
Sveža semena so zelo grenka in jih je pred uporabo treba nežno prepražiti v suhi železni ponvi. Lahko jih tudi nakalimo in uporabimo sveža v solatah. Sicer pa uživamo natolčena ali zmleta suha semena.
Za povečanje laktacije moramo semena prekuhati, za boljši okus jim lahko dodamo semena janeža. Prevretek uporabimo tudi za lajšanje menstrualnih in trebušnih bolečin ter za nižanje sladkorne bolezni. Namesto prevretka se lahko uporablja tudi tinktura, ki se tradicionalno uporablja za motnje v rodilih in motnje pri delovanju ledvic, ki so posledica slabotne ledvične energije.
Previdnost je potrebna pri ljudeh, ki jemljejo inzulin. Njim je uporaba triplata svetovana samo pod zdravniškim nadzorom. Ker spodbuja krčenje maternice, ga ne smejo uživati nosečnice, z nadzemnim delom pa si lahko pomagajo pri porodu.
Njegov značaj je zelo topel, pekoč in grenek.
Kaj potrebuje vaša hrbtenica?
Nepravilnosti v hrbtenici in z njo povezane bolezni so najpogosteje posledica kronične mišične napetosti, oslabljenih mišic in slabih življenjskih navad. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bolečina v hrbtenici med boleznimi in poškodbami mišično-skeletnega sistema v Sloveniji vodilni vzrok za pregled v specialističnih ambulantah, tretji vzrok za hospitalizacijo in najpogostejši vzrok za začasno odsotnost z dela.
Gibanje, raztezanje in pravilna drža so ključni za zdravo hrbtenico
Vzroki za bolečino v hrbtu so povezani s sodobnim načinom življenja, ki je pogosto sedeč, pa tudi s fizičnimi obremenitvami, ki so jim nekateri ljudje pogosto izpostavljeni na delovnem mestu. "Včasih je bila bolečina v hrbtenici značilna za starejše posameznike, danes pa se z njo srečujejo vse pogosteje tudi mlajše generacije," izpostavlja Matic Ivanovski, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Rimskih term.
Pri mnogih ljudeh, ki se ne gibljejo dovolj, hrbtenične mišice oslabijo, krvni obtok v okoliških tkivih pa je slabši. Bolečine v vratnem in ledvenem delu hrbta so pogosto posledica dolgotrajnega sedenja v nepravilni drži, ko so mišice, ki telo vzdržujejo, v pokončnem položaju nepravilno obremenjene. Mišice se utrudijo in pojavi se bolečina. "Posledično so nepravilno obremenjene tudi medvretenčne ploščice, kar lahko vodi do okvare le-teh. Ob bolečih vratnih in ledvenih posturalnih mišicah se lahko pojavi tudi pritisk na živčna vlakna. Zavedati se moramo, da sta ti dve bolečini popolnoma različne narave. Živčna bolečina se lahko širi v noge ali roke in jo lahko občutimo tudi kot mravljinčenje oziroma ščemenje," pojasnjuje.
Za zdravo hrbtenico je ključna redna vadba, pravilna telesna drža, še posebej med telovadbo in pa med dolgotrajnejšim vzdrževanjem določenega telesnega položaja."S pravilnim izvajanjem vaj se izboljša prekrvavitev mišic in ostalih tkiv hrbtenice, izboljša se moč mišic in poveča njihova masa, tako da se zadebelijo in skrajšajo. Obenem se poveča dostopnost hranil in kisika," pravi Ivanovski. Priporoča, da za dobre rezultate redno in predvsem pravilno izvajamo vaje za hrbtenico. Poleg tega svetuje, da v redno gibanje vključimo različne telesne aktivnosti, kot so sprehodi, različne raztezne vaje in druge oblike aerobne vadbe s cikličnim gibanjem. "Minute, posvečene hrbtenici, so dragocena naložba, ki se bo obrestovala," spodbuja specialist rehabilitacije.
Kako pravilno dvigovati težka bremena?
"Težje predmete dvigujte zgolj z zravnanim hrbtom z uporabo moči nog. Pogled usmerite naravnost predse," svetuje dr. Veronika L. Dolenc, profesorica športne vzgoje.
Paziti moramo, da med dvigovanjem težkih predmetov s tal ne pride do dvojnega giba v hrbtenici: dvig in zasuk. To se pogosto pripeti, ko želite dvigniti težji predmet iz prtljažnika avtomobila ali pri dvigovanju otroka iz stajice. To lahko pripelje do zdrsa medvretenčne ploščice ali do preščipnenja te ploščice, opozarja Dolenčeva.
Pri dvigovanju težjih stvari iz prtljažnika se razkoračite za širino ramen, kolena rahlo upognite in postavite se čim bliže predmetu, ki ga želite dvigniti. Sklonite se v bokih, vzravnajte glavo in hrbtenico. Nato zagrabite predmet, ga dvignite in ga kolikor je le mogoče približate trebuhu. Med dviganjem glavo in ramena pomaknite nazaj, pri spuščanju predmeta pa uporabite enako tehniko, predvsem pa bodite zmeraj pozorni na to, da se med dviganjem ali spuščanjem predmeta ne obračate oz. sukate (dvojni gib).
Več o pravilni drži, s katero pri vsakodnevnih opravilih lahko zavarujemo svojo hrbtenico, si lahko preberete v članku Zavarujte svojo hrbtenico pri dvigovanju težkih bremen na tej povezavi.
Svetovni dan zdravih dojk: Odločite se za svoje zdravje
Rak na dojkah je najpogostejši ženski rak in predstavlja kar petino vseh rakov pri ženskah. Vendar ni izključno bolezen žensk, saj sta med obolelimi tudi eden do dva odstotka moških. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli okoli 1300 žensk in do 15 moških, skoraj 400 žensk in do 10 moških pa umre.
Zdrav življenjski slog pomeni manjše tveganje za razvoj raka
Združenje Europa Donna Slovenija že vrsto let oktobra pripravlja številne aktivnosti, s katerimi želi obeležiti rožnati oktober, osveščati širšo javnost o raku dojk ter opozarjati na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Letos so v ospredje rožnatega oktobra postavili skrb za svoje zdravje. Z zdravim življenjskim slogom danes prispevamo k svojemu zdravju v prihodnosti, poudarjajo v združenju.
Številne raziskave kažejo povezavo med zdravim načinom življenja in manjšim tveganjem za razvoj raka dojk. V skladu s temi raziskavami lahko prekomerni telesni teži in pomanjkanju telesne aktivnosti pripišemo od 25 do 33 odstotkov vseh primerov raka dojk. Redno gibanje, zdrava in uravnotežena prehrana ter ohranjanje primerne telesne teže predstavljajo tri preproste, vendar ključne odločitve za zdravje. "Ženske, ki so že prebolele raka dojk, lahko z ohranjanjem ustrezne telesne teže pomagajo zmanjšati tveganje za ponovitev bolezni. Pomembno je, da smo vsak dan zmerno aktivni vsaj 30 do 60 minut vsak dan. Telesna dejavnost ni samo šport, kot si običajno predstavljamo, ampak lahko za zdravje poskrbimo tudi s hojo, vrtnarjenjem, gospodinjskimi opravili, plesom," pravi doc. dr. Vedran Hadžič, dr. med., s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. K temu dodaja, da redna telesna dejavnost prispeva tudi k ohranjanju primerne telesne teže, saj tudi prekomerna telesna teža in velika količina trebušne maščobe povečata tveganje za nastanek raka dojk.
Za ohranjanje zdravja naj bi vsak dan v svojo prehrano vključili sveže sadje in zelenjavo. "Raziskave so potrdile povezavo med nezdravo prehrano in nastankom raka, zato je pripravil nekaj preprostih nasvetov za vsakodnevno prehrano. S prilagoditvijo energetskega vnosa hrane poskrbimo za ohranjanje primerne teže," poudarja strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveza Slovenije Mario Samobolec.
Ob pravočasni diagnozi je možnost za ozdravitev velika
Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja. "Pomembna preiskava za zgodnje odkrivanje raka dojk je mamografija, ki lahko odkrije raka, ko je še netipen. Ključno vlogo pri odkrivanju raka dojk ima tudi ženska sama, saj veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo ženske same s samopregledovanjem," so ob začetku meseca oktobra izpostavili na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju in prepoznavanju sprememb je zato ključno osveščanje in izobraževanje žensk. Združenje Europa Donna tako tudi letos v oktobru pripravlja številne aktivnosti na terenu. "Rak je bolezen, ki prizadene ženske in njihove bližnje po vsej Sloveniji, zato je pomembno, da povečamo osveščenost žensk v lokalnih okoljih," so prepričani v združenju. V okviru rožnatega oktobra so povabili in podprli članice združenja, da v svojem kraju ali občini organizirajo aktivnosti, s katerimi bodo osveščali o raku dojk. Prav tako v rožnatem oktobru že vrsto let organizirajo tudi netekmovalne humanitarne teke pod skupnim imenom "Tek in hoja za upanje", ki so namenjen gibanju, druženju in zbiranju sredstev. Športno-humanitarni dogodki bodo letos potekali v Ravnah na Koroškem, Zagorju ob Savi, Novem mestu, Novi Gorici, Sevnici, Slovenski Bistrici, Postojni in na Obali. Zbrana sredstva bodo namenili potrebam v lokalnem okolju, kjer bodo potekali dogodki.
Skrb za zdrave dlesni vodi do boljšega ustnega zdravja
Akcija Zdrave dlesni, ki se začenja z današnjim dnem in bo potekala do 15. novembra, ljudi spodbuja k skrbi za popolno ustno higieno. V tem času zobozdravniki v svojih ordinacijah ozaveščajo o ustni higieni ter učijo o nevarnostih paradontalnih bolezni in izmerijo medzobne prostore. V letošnji akciji sodeluje kar 850 strokovnjakov za ustno zdravje, ki bodo pregledali okrog 87.500 bolnikov.
V času trajanja akcije pacientom predstavijo varne ter učinkovite pripomočke za vzdrževanje čistih zob in zdravih dlesni. Tako ob klasičnem pregledu pacienti lahko dobijo še bonus – dodatne informacije, znanje in pripomočke za boljšo ustno higieno. "Z eno od oblik paradontalne bolezni se srečuje kar 90 odstotkov Slovencev, pa se tega ne zavedajo, ker paradontalna bolezen ne boli," je na novinarski konferenci pred začetkom akcije povedala zobozdravnica Tina Faller Lipnik. Poudarja, da je primarna naloga vsakega zobozdravnika ozaveščanje pacienta o preventivi.
Zakaj bi medzobne ščetke morale biti del vsakodnevne ustne higiene?
Neočiščeni medzobni prostori vodijo do vnetja obzobnih tkiv, ki ga večina pri sebi sploh ne zazna ali pa mu ne namenja pozornosti. Nezdravljeno vnetje dlesni se lahko razvije v težje oblike vnetja obzobnih tkiv ali parodontalno bolezen, ki velja za najbolj razširjeno kronično bolezen. V medzobnih prostorih zelo pogosto nastane tudi karies, velikokrat pa se zgodi še, da med zobmi nabrane zobne obloge poapnijo, tako da nastanejo trde zobne obloge ali zobni kamen. Ta pa ne kazi samo vašega nasmeha, temveč imate zaradi njega še slab zadah.
Vodja akcije Zdrave dlesni Katarina Petrović pravi, da ljudje ustno higieno pogosto jemljejo kot rutinsko opravilo, pri tem pa pozabljajo, da ima vsak zob pet površin, z zobno ščetko pa v najboljšem primeru očistimo samo tri oziroma 70 odstotkov površine zoba. Dodaja še, da se marsikdo ne zaveda, da 90 odstotkov težav s slabim zadahom izhaja iz neočiščenih medzobnih prostorov, njihova neočiščenost pa lahko pomeni težko opazen karies med zobmi in vnetje.
