Ne samo starejši, že veliko mladih jezijo srebrne nitke v laseh. In zakaj se pojavijo? Lasni mešički tvorijo melanin, naravno barvilo las. Lasje začnejo siveti, ko celice, ki so odgovorne za melanin, postanejo manj aktivne ali povsem odpovejo. Ker s tem nastaja vse manj naravnega barvila, lasje postajajo sivi in nekateri tudi čisto beli. A opisani proces ni povezan z gostoto las, zato je skrb, da se bodo začeli tudi redčiti, odveč.

Igra genetike

Če vam že relativno zgodaj sivijo lasje, si na naslednjem družinskem srečanju oglejte lase sorodnikov in videli boste, da so ena vaših skupnih točk. Znanstveniki namreč močno verjamejo, da so za velik del sivenja krivi geni.

Vitamin B12

Nekaj vloge pri tem ima tudi pomanjkanje vitaminov. Natančneje pomanjkanje vitamina B12, ki ga najdemo v jajcih, mesu in mleku. Iz telesa ga splakne tudi jutranja kava, če jo spijete na prazen želodec. A tudi sicer je pomanjkanje katerih koli vitaminov rezultat slabega ali enoličnega prehranjevanja.

Stres

Nedavne raziskave z univerze Bedford so pokazale, da stres ob vsem drugem prizadene tudi celice v foliklih, ki lasem dajejo pigment. Poleg zgodnjega sivenja lahko stres povzroča tudi prezgodnjo izgubo las.

Kajenje

Kajenje dokazano povzroča prezgodnje staranje telesa, tudi las. Če se želite sivim lasem v mladosti izogniti, torej opustite kajenje.

Prehrana

Pri preprečevanju prezgodnje osivelosti so zelo koristni oreščki in sadje, recimo robide, ananas, kaki, mandlji in bučna semena. Uživajte še antioksidante in hrano, ki vsebuje baker, na primer repo, stročji fižol, špinačo in meso.

Kokosovo olje

Pri krepitvi las in preprečevanju prezgodnje osivelosti se dokazano obnese tudi kokosovo olje. Pred spanjem si z njim naoljite lase in zjutraj sperite. Na takšno nego las ženske iz tropskih držav prisegajo že stoletja.

Nedvomno se bodo tudi letos z močnejšim mrazom in še posebno prvim naletom snega, tako kot že vrsto let, čakalnice na urgentnih blokih po Sloveniji ponovno napolnile s poškodovanci, ki jim poledenelo cestišče, pločniki ali stopnice niso prizanesli. Med njimi bo prav gotovo največ starejših, ki zaradi slabše koordinacije, počasnejše refleksne obrambe, okornosti zaradi pridobljenih obrab gibalnega sistema in nemalokrat tudi povečane telesne teže najpogosteje podležejo padcu. A slednji niso edini izziv, ki ju prinaša gibanje na prostem v hladnejših mesecih. O tej in drugih morebitnih nevarnostih, kako se jim uspešno izognemo ter kako pomembna sta strokovna obravnava in rehabilitacija ob odpravljanju posledic, smo govorili s fizioterapevtko Tanjo Lončarič iz Remediosa.

Andrej Petelinšek Kar 30 do 40 odstotkov ljudi v starostni skupini nad 65 let doživi padec enkrat na leto, petnajst odstotkov jih pade najmanj dvakrat na leto.

Morda poznate statistiko, za koliko odstotkov v zimskem času naraste število poškodb?

"Točnega podatka žal nimam. A iz dolgoletnih izkušenj, tudi v UKC Maribor, kjer sem bila zaposlena na travmatološkem oddelku in v kabinetu za zgodnjo rehabilitacijo, vem, da njihovo število zagotovo raste."

Tudi čiščenje snega ni nenevarno

Kje se nam poškodbe zgodijo najhitreje in zakaj?

"Navadno se poškodujemo na izpostavljenih delih, kjer kaplja voda ali je velika vlažnost - in ko pride do zmrzali, nam hitro spodrsne. Več poškodb je tudi ob novo zapadlem snegu. Pravzaprav ob vseh večjih spremembah zunanjih okoliščin, ki zahtevajo našo prilagoditev. Padci pa niso edini vzrok pogostih zimskih težav. Veliko je tudi bolečin, ki so posledica očiščenega dvorišča ali dovoza v garažo. Pri čiščenju snega ljudje namreč izvajajo gibe, ki jih niso vajeni. Dela se lotijo neogreti, vztrajajo predolgo časa, preobremenijo telo in bolečine v gibalnem aparatu so tu. Te so lahko različne in se stopnjujejo do resnih poškodb v hrbtu. O športnih poškodbah pri zimskih športih pa bi bilo verjetno treba napisati kar celo poglavje."

Janko Rath Tanja Lončarič, višja fizioterapevtka, pravi, da število poškodb v zimskem času občutno poraste.

Kolikšen delež med poškodovanci predstavljajo starejši?

"Prihranjene niso nobeni starosti, predvsem zaradi neprimerne obutve in opreme, zagotovo pa je delež starejših bistveno večji. Njihov živčno-mišični nadzor in odziv sta slabša, čutila, kot sta vid in sluh, so oslabela, zato je reakcijski čas na nevarnost počasnejši ali neprimeren - in še bi se dalo naštevati. Vse to seveda vpliva na slabše ravnotežje."

Predvidevam, da so v ospredju nategi, zvini in zlomi?

"Res je, vendar so pogoste tudi površinske poškodbe kože, recimo odrgnine ali modrice. Zlomi so pri mlajših redkejši. Se pa verjetnost zanje dejansko zelo poveča z leti, ko mnoge pesti že osteoporoza in je za zlom kolka potrebna 1500-krat manjša sila kot v primeru, če osteoporoze nimamo. Tako imenovanim patološkim (bolezenskim) zlomom pa so pogosteje podvrženi tudi bolniki z rakom, ki jim je bolezen z metastazami (zasevki) prizadela okostje."

Za zmanjšanje bolečine in celjenje tkiva

Je pomembno, da prepoznamo razliko med nategom in zvinom?

"Kadar lahko prizadet del telesa sorazmerno normalno uporabljamo, torej ne čutimo bolečine in zmanjšane moči in na okončino lahko normalno prenesemo obremenitev, je poškodba verjetno manjša. Obisk zdravnika tako pri modricah, odrgninah, blagih zvinih ali nategih ni potreben. Če bolečina spontano ne izzveni po sedmih dneh, brez posebnih postopkov, pa ga seveda le obiščimo. Sicer pa telesu pustimo, naj jih sanira samo, a mu za to seveda dajmo priložnost z ustreznim počitkom."

Janko Rath Tanja Lončarič ugotavlja, da je rehabilitacija nujna za vzpostavitev normalnega delovanja telesa.

In ustrezna prva (samo)pomoč?

"Terapije z ledom oziroma krioterapije ne priporočamo več, saj zavira normalen proces vnetja, ki je nujen za uspešno celjenje. To dokazuje vedno več študij. Pravi recept je počitek, ki seveda naj ne bo predolg, in nato postopno vračanje v vsakodnevne aktivnosti, do meje znosne bolečine."

Kdaj je nujen pregled pri zdravniku?

"Ko je pri poškodbi na telo delovala velika sila, ko zaznamo močno bolečino, kadar opazimo večjo poškodbo, ne moremo prenesti teže na okončino ali telesa normalno funkcionalno uporabljati (npr. ne moremo dvigniti roke ali stopiti na nogo). Seveda so to samo okvirni napotki, vsekakor pa ne pravila. Previdni moramo biti tudi pri močnih padcih na zadnjico, še posebej, kadar se posledično razvije močna bolečina v hrbtu. Takrat je nujen obisk urgence."

Kakšna je potem najboljša rehabilitacija?

"Rehabilitacija je nujna za vzpostavitev normalnega delovanja telesa. Z različnimi fizioterapevtskimi postopki namreč zmanjšujemo bolečino in vplivamo na funkcionalno celjenje tkiva. Posledično je brazgotinjenje optimalno in v sklepih pridobimo normalno gibljivost. Kmalu pa moramo začeti vodeno vadbeno terapijo, ki nas dokončno vrne v pogon."

Kritično ocenimo svoje zmožnosti

Zvinom in zlomom se zagotovo najbolje izognemo tako, da vse leto vzdržujemo dobro telesno pripravljenost. Ali ob nizkih temperaturah pomaga tudi, če se pred aktivnostmi na prostem primerno ogrejemo in mišice pripravimo na napor?

"Z redno telesno aktivnostjo lahko zelo zmanjšamo možnost poškodb. Reakcijski čas na izgubo ravnotežja je med drugim odvisen od števila receptorjev v vezivnem tkivu, ki jih najbolje povečamo z vajami za ravnotežje, pri funkcionalni vadbi in vadbah za zdravo hrbtenico pa se učimo kontrole in zavedanja telesa. Primerna mišična moč, predvsem mišic stabilizatorjev sklepov in predvsem trupa, nam prav tako daje boljše možnosti obvladovanja telesa. Ob naštetem pa redna telesna aktivnost, predvsem pri starejših, precej zmanjša še možnost osteoporoze, saj so kosti trdne, kolikor se to od njih pričakuje."

Za konec še kakšen dober preventivni nasvet, ki bo morda preprečil kakšno nezgodo?

"Pomembno je, da se veliko gibamo v naravi, po neravnih terenih, kjer krepimo in ohranjamo gibljivost gležnjev. Pozimi pazimo na ustrezno obutev, ki naj bo varna, udobna in topla. Pri zasneženosti je dobro uporabiti dereze, ki občutno zmanjšajo možnost zdrsa. Predvsem pa moramo kritično oceniti svoje zmožnosti in če je treba, enostavno ostati doma, na toplem."

Andrej Petelinšek Pri različnih zimskih športnih aktivnostih moramo paziti na morebitne padce in zlome.

PONEDELJEK, 18. NOVEMBER

Precej buren, tudi nemiren pričetek novega delovnega tedna je pred vami. Luna v Levu bo v kvadraturi z Uranom, kar bo povzročalo povečan stres, lahko tudi nepričakovane spremembe ali preobrate v zadnjem trenutku.

Kvadratura Lune z R Merkurjem ne bo v preveliko pomoč, kajti preveč boste usmerjeni vase. Vaš odnos do drugih pa je lahko zelo enostranski. Zagotovo se pomembnejši pogovori v tem dnevu odsvetujejo!

TOREK, 19. NOVEMBER

Mars, planet fizične moči in energije vstopi v dopoldanskem času v znamenje Škorpijona. Gre za zelo velik vir energije, s katerim bo potrebno v prihodnjih dneh ravnati previdno. Čustva bodo igrala pomembno vlogo!

Lunin trigon z Venero in kasneje z Jupitrom sta lepa aspekta, ki prinašata v tem dnevu lepo energijo skladnosti, romantike, ustvarjalnosti, ekspanzije.

Lunin zadnji krajec v znaku Leva bo nastopil v poznih večernih urah. Potrebno se je zavedati potreb ostalih ljudi in okolice, kajti misli so lahko pretirano egoistične!

SREDA, 20. NOVEMBER

Luna še v nočnih urah prestopi v znamenje Device. Pridnost, delavnost, natančnost in potreba, da se vzpostavi red na vseh področjih bo vodilo tega dne.

Trigon Lune z Uranom prinaša živahno dinamiko tega dne. Merkur pričenja v tem dnevu direktno pot in v času njegovega obrata lahko prihaja do večjih motenj in sprememb v zadnjem hipu. Vsekakor je potrebno imeti rezervo v času, tudi rezervni načrt ne bo odveč!

Direktni Merkur bo sprostil marsikatero do sedaj blokirano situacijo, čas za novosti je ponovno ugoden.

ČETRTEK, 21. NOVEMBER

Želja, da naredite red v svoji bližini in v svojem življenju bo vodilna misel tega dne v vaši podzavesti. Zaradi vpliva trigona Lune s Plutonom je čas za obnavljanje notranjih moči zelo ugoden, prav tako tudi za delo na sebi!

Tudi sicer boste pri fizičnem delu dosledni in natančni, zato se velja potruditi vse do večernih ur, ki bodo prijetno minevale.

PETEK, 22. NOVEMBER

Luna v zgodaj zjutraj vstopi v znamenje Tehtnice, pomembnost medosebnih odnos bo v ospredju. Usklajevanje nasprotij bo prioriteta, prav tako bo povečana potreba po druženju.

Popoldne Sonce menja svoj položaj, zapusti Škorpijona in vstopi v znak Strelca. Energijo bo potrebno v prihodnjem mesecu dni usmeriti v točno določene cilje, sicer vam preti razpršenost interesov, kar zmanjšuje vašo uspešnost. Energija strasti, poguma, želje po napredku bo močno povečana.

SOBOTA, 23. NOVEMBER

Kvadratura Lune s Saturnom lahko povzroči pravo poplavo črnogledih misli in negativnih čustev. Ne dovolite, da prevladuje negativa in vam pokvari medosebne odnose.

Proti večeru se bodo energije umirile in čakajo vas bistveno bolj prijazne urice, v katerih se boste lahko sprostili.

NEDELJA, 24. NOVEMBER

V jutranjih urah Luna vstopi v znamenje Škorpijona. Vso dogajanje boste doživljali izredno intenzivno, čustveno in ponotranjeno. V dopoldanskem času bo Lune v konjukciji z Marsom in v opoziciji z Uranom, kar prinaša povečan stres, prenagljenost, čustveno preobčutljivost in nepredvidljivost v ravnanju.

Velja maksimalna previdnost v delovanju, še zlasti še zaradi dodatnega nasprotovanja Marsa Uranu! Možnost nezgod je povečana!

PONEDELJEK, 25. NOVEMBER

Pričetek novega delovnega tedna se bo odvijal pod okriljem Lune v močnem Škorpijonu. To znamenje slovi po tem, da ni polovičarsko, zato se boste dela lotili z vso resnostjo in odgovornostjo. V odlično pomoč vam bo dobro položen Saturn, ki bo dvignil nivo koncentracije.

Dan je odličen tudi za obnavljanje notranjih virov moči zaradi aspekta Plutona. Masaže razne terapije bodo imele v tem dnevu povečano moč učinka.

Več napovedi najdete na uradni facebook strani: https://www.facebook.com/dolores.volasko.

Začela sta si dopisovati in po prinčevem božičnem obisku Kellyjevih leta 1955 sta se kmalu zaročila. Zaroki je sledila poroka stoletja, kot so jo imenovali. Filmska kariera Grace Kelly se je s tem končala.

Kot bi bila rojena za vlogo svojega življenja. Marsikatera igralka je že zaigrala princeso, a le ena je to postala tudi zares - Grace Kelly. Čeprav je njena filmska kariera trajala le pet let in je posnela samo enajst filmov, velja za eno najboljših ameriških igralk. Za fasado hladne svetlolaske je skrivala močna čustva, ki so lahko, po besedah režiserja Alfreda Hitchcocka, izbruhnila kot vulkan. 12. novembra letos bi praznovala 90. rojstni dan. Najbrž bi še vedno bila vsa elegantna, nadzemeljska in naravno aristokratska.

Rodila se je leta 1929. v Filadelfiji kot tretja izmed štirih otrok očetu Johnu Brendanu in materi Margaret Majer. Njena mati je imela nemške korenine in je bila prva ženska, ki se je ponašala z nazivom športne direktorice na univerzi v Filadelfiji. Njen oče, bolj znan kot Jack Kelly, je bil najuspešnejši ameriški veslač in eden najslavnejših v zgodovini tega športa nasploh. Bil pa je tudi uspešen podjetnik. Opekarski posel njegovega gradbenega podjetja mu je prinesel milijone dolarjev.

Otroštvo v sobi, polni porcelanastih punčk

Otroci so odraščali v razkošnem domu. Grace se je že kot deklica razlikovala od drugih članov družine, saj so bili vsi predani športu, ona pa je bila krhkega zdravja. Bolehala je za astmo in nemalo dni v otroštvu je preživela v svoji sobi, obkrožena s porcelanastimi punčkami. Ni še imela osemnajst let, ko je sledila svojim sanjam in odšla od doma v New York in tam začela obiskovati ameriško akademijo umetnosti. Občasno se je ukvarjala tudi z manekenstvom in svoj obraz je posodila številnim oglasnim sporočilom za kozmetiko. Kmalu je njena lepota fascinirala tudi znanega ljubitelja plavolask, režiserja Alfreda Hitchcocka. Ponudil ji je vlogo v filmu Kliči M za umor (Dial M for Murder) leta 1954. Istega leta je zaigrala tudi v filmu Mostovi Toko-Rija ob Williamu Holdnu, s katerim se je zapletla v ljubezensko romanco. Grace Kelly je v trinajstih mesecih posnela kar šest filmov (med letoma 1953 in 1954). Hitchcock jo je angažiral za film Dvoriščno okno (Rear Window) leta 1954. Oskarja ji je prinesel lik trpeče partnerice v filmu Country Girl. Čeprav je njena filmska kariera trajala le pet let, je do konca leta 1956 posnela še filme Green Fire, To Catch the Thief, muzikal Visoka družba in The Swan.

Cannes je zapečatil njeno usodo. Aprila 1955 se je Grace Kelly udeležila filmskega festivala v Cannesu, kjer so jo povabili v monaško palačo na fotografiranje z monaškim princem Rainierjem. Začela sta si dopisovati in po prinčevem božičnem obisku Kellyjevih leta 1955 sta se kmalu zaročila. Zaroki je sledila poroka stoletja, kot so jo imenovali številni novinarji. Filmska kariera Grace Kelly ​se je s tem končala. S poroko stoletja se je zgodil modni trenutek, ki oblikovalce navdihuje še danes. 600 povabljenih in 30 milijonov gledalcev pred televizijskimi ekrani je lahko občudovalo njeno poročno obleko, ki jo je naredila legendarna kostumografka studia MGM Helene Rose. Prav ta obleka je bila navdih za poročno obleko Kate Middleton, ki jo je oblikovala Sarah Burton. Samo nekaj mesecev po poroki je Grace spet pustila neizbrisen pečat, in sicer zaradi tega, kako je nosila Hermèsovo torbico, da bi prikrila nosečnost. Posledica je bila torbica z njenim imenom. Poleg Hermèsa je Grace Kelly oboževala tudi Christiana Diorja, Balencio, Chanel in Yvesa Sainta Laurenta, pogosto pa je nosila tudi oblačila še neuveljavljenih oblikovalcev ter jim tako pomagala pri preboju na sceno. "Pomembno je najprej videti osebo in šele nato obleko na njej," je povedala Grace, ki je videz gradila na osebnosti. Njeni prepoznavni znaki so bili biseri, dolge pisane obleke, majhni klobuki in preproste jopice, ki so bile nepogrešljiv modni kos v petdesetih letih. Vedno je delovala elegantno in preprosto. Eden izmed pomembnih ljudi, ki so vplivali nanjo, je bil oblikovalec Oleg Cassini, s katerim je bila v zvezi pred princem Rainierjem. Spodbujal jo je, da je svojim oblačilom dodala malo seksapilnosti.

Profimedia

"Nemogoče je biti podoben princesi Grace. Bila je najlepša plavolaska svojega časa. Prepričan sem, da bi bila še vedno osupljiva, če bi bila živa. Takšna popolnost se tudi stara odlično," je ob razstavi v New Yorku leta 2007 rekel modni oblikovalec Karl Lagerfeld. Tako zelo drugačna je bila od drugih igralk in princes, ki so prisegale na dramatičen glamur po načelu večje od življenja ter se odevale v bleščice in kupe perja.

Zvezda, ki je zgrmela v prepad

Ko se je Grace Kelly ​13. septembra 1982 s hčerko Stephanie vračala domov v Monako, je med vožnjo utrpela srčni napad, izgubila je nadzor nad avtomobilom, pri čemer ga je odneslo 30 metrov navzdol po hribu. Kellyjeva je umrla naslednji dan v bolnišnici. Stara je bila 52 let. Stephanie je utrpela lažje poškodbe. Po nekaterih virih naj bi bila prav hči vozila avto in izgubila oblast nad njim, a je monaška palača te govorice ostro zanikala. Princeso Grace so pokopali v katedrali svetega Nikolaja v Monte Carlu 18. septembra. Pogreb je po televiziji spremljalo okoli 100 milijonov gledalcev, v katedrali pa so bili med 400 pogrebci predstavniki tujih vlad, evropskih kraljevih hiš in nekateri ameriški filmski zvezdniki. Princ Ranier se po njeni smrti ni poročil in je pokopan zraven nje.

​Igralska žilica v monaški knežji družini očitno ostaja. Četudi je vanjo vstopila na malce nenavaden način. Jazmin Grace Grimaldi je bila le malo na očeh javnosti, dokler ni prišla vest, da je nezakonska hči monaškega princa Alberta. Svojega očeta je spoznala šele pri enajstih letih in od takrat sta stalno v stiku. "Ko sem bila majhna, mi je mami pokazala fotografijo monaške princese Grace Kelly, toda takrat nisem razumela, zakaj je takšna ikona. Zelo rada imam fotografije, na katerih je nasmejana. Na neki fotografiji je v kopalkah, na palici pa drži pomarančo, njene oči so tako vesele in žareče. Videti je tako naravna in brez skrbi," je v enem redkih intervjujev dejala vnukinja Grace Kelly. Princ je njeno mater Tamaro Rotolo spoznal, ko je delala kot natakarica na francoski rivieri. Albert je naprej zanikal, da je njegova hči, a rezultati DNK so potrdili, da je on oče. Jazmin pravi, da si tudi ona, po babičinem vzoru, želi postati igralka: "Zelo sem strastna, ko igram, pojem ali plešem. Ko sem to videla v njenih filmih, me je oblila kurja polt."

Medijsko obleganje monaške knežje družine se je medtem precej poleglo. Grimaldiji so nekako iz mode. Tako je junija skoraj povsem prezrta ostala poroka hčerke princese Caroline, 32-letne Charlotte Casiraghi, ki se je poročila s francoskim filmskim producentom, 37-letnim Dimitrijem Rassamom, s katerim ima od oktobra lani že sina. Novico je monaška prinčevska družina javnosti sporočila kar po facebooku.

Monačani trenutno ne zanimajo nikogar

Charlotte in Dimitri, ki je v preteklosti produciral animirani film Mali princ, sta se poročila v monaški palači. Sledil je sprejem v razkošni vili La Vigie v bližini francoskega kraja Roquebrune, poslopje je bilo nekoč domovanje Karla Lagerfelda. Iz modne hiše Saint Laurent so kasneje sporočili, da je Charlotte nosila kratko obleko iz srebrne čipke, okrašeno s tremi velikimi pentljami, ki jo je zasnoval Anthony Vaccarello, in satenaste sandale. Tisti dan se je pokazala tudi v dolgi večerni beli obleki, njena pričeska pa je bila v slogu petdesetih minulega stoletja, v stilu nevestine babice, Grace Kelly. Zakaj Monačani trenutno ne zanimajo nikogar, je stvar debate. Najbrž so jih zasenčili mladi Windsorji. Po poroki princa Alberta s Charlene smo nekaj časi brali o tem, kako nesrečna naj bi bila Charlene v zakonu. Tudi če je, se je s tem očitno medtem sprijaznila. Tu in tam kaj pogojno zanimivega zakuhata le še večno sprti sestri, princesi Caroline in Stephanie. Tako je Caroline lani v intervjuju razkrila, da si s svojo slavno mamo Grace nikoli ni bila zelo blizu. Ključna oseba njenega otroštva je bila varuška Maureen Wood.

Profimedia

Za hollywoodsko divo Grace odhod na monaški dvor ni bil enostaven. Po poroki s princem se je njeno življenje temeljito spremenilo, hollywoodski blišč je zamenjal strogi dvorni protokol. Princ Albert in princesa Caroline nista skrivala, da na mamo nista bila pretirano navezana. "Zame in za mojega brata je bila najina varuška ključna oseba v najinem življenju," je dejala princesa. Po pisanju revije People sta princ Albert in princesa Caroline vsako poletje neutolažljivo jokala, ko je njuna varuška Maureen Wood odšla na počitnice. "Več dni sva bila izjemno žalostna. Navadno se je vse skupaj končalo tako, da jo je najina mama klicala in jo milo prosila, naj se predčasno vrne s počitnic."

Na festivalih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja osvajal nagrade kot za šalo. Kariero je začel kot član rockovske zasedbe, ki mu je dala neprecenljivo popotnico za nadaljno samostojno glasbeno pot. 

Kaj vas v zadnjih letih najbolj osreči?

Zadnja leta me zelo osreči mirno družinsko življenje, ki ga nekoč ni bilo v tolikšni meri. Ko smo skupaj doma in imamo čas za tiste intimne stvari, ki priplavajo na površje. V družini je ena taka tiha sreča. Ko ugotoviš, da vse štima in da je točno to tisto glavno v življenju. Ob tem pa je včasih za mojo srečo kriva tudi glasba. Ko mi kdaj spet uspe narediti kaj lepega. Da, tudi to prispeva k srečnim občutkom.

Kaj vas je življenje naučilo o sreči?

Da tiste stvari, za katere misliš, da so najbolj pomembne, s časoma postanejo manj pomembne. Na površje pa pridejo tiste, ki si jih prej imel za samoumevne, ampak se izkažejo za prave. Prave za srečo.

Vas je česa naučila glasba?

To sigurno! V začetni fazi moje kariere, ko so skladbe še pisali veliki avtorji slovenske popevke, me je glasba naučila, me opominjala predvsem na to, da obstajajo ljudje, ki lahko napišejo res izjemno lepe pesmi. In da sem lahko srečen, da interpretiram del tega njihovega dela. Ko si mlad pevec, je to blagoslov.

Ste za katero od teh del še posebej hvaležni?

Sem, sem … Recimo za pesem Tam, kjer sem doma, s katero sem nekoč debitiral na Slovenski popevki, napisala sta jo Jože Privšek in Miroslav Košuta. Potem pa je še cela vrsta nagrajenih skladb, za katere sem tudi hvaležen: Solza, ki je ne prodam, Leti, leti lastovka, pa "veselojesenske" Moja Pepka in Dežela Štajerska. To so bili taki biserčki moje kariere.

Andrej Petelinšek ”Družina je največja vrednota. Vse drugo lahko mine ali počasi mineva, družina pa ostaja in vredna je vsega najboljšega,” meni Edvin Fliser. 

Kaj vam je v karieri vlilo največ samozavesti?

Imel sem srečo, da sem glasbeno izhajal iz pravega ansambelskega miljeja. Peti namreč nisem začel kot solist, ampak sem bil enakovredni član skupine Rdeči dečki. Skupaj smo veliko izkusili in tam sem, tudi z našim repertoarjem, dal skozi vse, kar mora dati pevec začetnik, da pridobi samozavest za vse avtorske pesmi, ki sledijo v karieri. S tako zapuščino, kot je petje v rockerskem bendu, sem kasneje lažje sprejemal izzive, ki so prihajali v obliki kvalitetnih avtorskih skladb. Skratka, dober trening sem imel in moja samozavest se je zgradila kar visoko. (smeh) 

Ste se kdaj zanašali nanjo?

(Smeh) O, da! Celo tako zelo sem bil samozavesten, da sem zamudil ali bolje rečeno prešprical "probo" na svoji prvi Slovenski popevki. To je zgodba, ki jo rad povem. Torej, na generalki za svoj debitantski nastop na festivalu Slovenska popevka se nisem pojavil, ker sem se zamudil pri svoji deklici. Skrajno mladostniško neodgovorno ... Šel sem šele na zadnji avtobus za Ljubljano in prišel naravnost na nastop na televiziji. Seveda so me v zakulisju okregali, a sem jim rekel, da ne potrebujem vaje. V svoji mladostni neodgovornosti sem si mislil, da tisti dve skladbi lahko zapojem dobro tudi brez vaje. Na srečo so mi zaupali in dovolili peti. Zato pa sem bil na takratnem nastopu toliko bolj skoncentriran, saj mi je ta kiks dal dodatni navdih in skrb, če ne bom odpel kot je treba, me lahko "odpikajo". Na srečo se je končalo z nagrado publike. Sem pa potem kasneje, ravno zato, prišel na opatijski festival kar tri dni prej. 

Kaj vas je življenje naučilo o ljubezni?

Spomnim se, da sem bil star okoli trideset let, ko sem si vzel čas za razmislek, kaj sem do takrat v življenju naredil, česa nisem in kaj bi si še želel. Razmišljal sem tudi o ljubezni. Naučila me je, da je zelo pomembno biti pošten. 

Kaj so vas življenjskega naučili vaši prijatelji, morda celo tisti iz mladosti?

Prijateljstvo je bilo vedno sila pomembno v mojem življenju. In na srečo sem vedno imel in še jih imam res fajn prijatelje. Naučili so me biti realen, skromen in da se je treba za prijateljstvo potruditi. To je osnova in so globine prijateljstva, ki se s časom samo nadgrajuje in lahko traja dolgo, dolgo.

Kaj najpomembnejšega vas je naučila družina, morda celo vaša hčerka?

Da je imeti družino največja vrednota. Vse drugo lahko mine ali počasi mineva, družina pa ostaja in vredna je vsega najboljšega.

Bi zdaj, ko pogledate nazaj na kariero, storili kaj drugače? Kaj bi svetovali mlademu Edvinu, ki šele začenja kariero?

Povedal bi mu, da naj poizkusi v tujini bolj vztrajno, kot sem jaz. Sam danes vem, da bi s takšnimi pevskimi dispozicijami, kot sem jih imel v mladosti, lahko na tujem trgu dosegel več, če bi bil bolj vztrajen. Morda sem bil preveč vezan na dom, na naše okolje ... Saj nekaj poskusov je bilo, a ker ni bilo pravega efekta, sem prehitro obupal. Svetoval bi mu, da naj se bolj poglobi v to, naj najde prave ljudi, saj potencial nedvomno ima. Ker sam tega nisem izkoristil, je to ena taka grenka kaplja v moji karieri.