Teden boja proti raku: Samo zdrava prehrana in gibanje nista dovolj

STA, A.L., P.K., 4.3.2019
Profimedia

Najpogostejši so kožni rak, rak prostate, debelega črevesa in danke, dojke ter pljuč.

Teden boja proti raku izpostavlja, da bi z zdravim življenjskim slogom lahko ogroženost z rakom zmanjšali za do 50 odstotkov. Da ne zbolimo za rakom, je treba opustiti kajenje, omejiti sončenje in pitje alkohola ter se redno udeleževati presejalnih programov. V četrtek bodo boj proti raku na lokalni ravni predstavljala društva.

Letošnji teden boja proti raku z geslom Evropski kodeks = manj raka izpostavlja nasvete evropskega kodeksa proti raku. Nasveti v evropskem kodeksu proti raku opozarjajo, da zdrava prehrana in gibanje nista dovolj. "Če bi upoštevali vseh 12 priporočil, bi lahko ogroženost z rakom zmanjšali za od 30 do 50 odstotkov," je za STA pojasnila predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Maja Primic Žakelj.

Tako pa je pomembno tudi omejiti sončenje, zračiti prostore, se izogibati nevarnim snovem na delovnem mestu in v bivalnem okolju. Ženskam priporočajo, naj dojijo čim dlje in se izogibajo hormonskemu zdravljenju menopavznih težav. Starši pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti HBV ter HPV. Priporočajo tudi udeležbo v presejalnih programih Zora, Dora in Svit.

Teden boja proti raku in projekt približevanje kodeksa dijakom ter zaposlenim bodo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci. V torek bo na Onkološkem inštitutu Ljubljana dan odprtih vrat, predstavili bodo obsevalni oddelek.

V sredo bodo na ministrstvu za zdravje na slavnostni seji podelili plakete in priznanja. Podarili bodo tudi sredstva iz novoletne akcije, letos bodo podarili ergonomski mikroskop za pregled celic iz brisa maternega vratu citološkemu laboratoriju bolnišnice Celje.

V četrtek se bodo v lokalnem okolju predstavila regijska društva. V Ljubljani bo zdravstvena šola predstavila samopregledovanje dojk in mod. Teden pa bodo v petek zaključili v Žirovnici, ko bodo zaključili tudi akcijo spodbujanja zdravega življenjskega sloga in nekajenja med osnovnošolci.

Vsako leto za rakom zboli več kot 14.000 Slovencev, kažejo podatki Registra raka RS iz leta 2015. Med njimi je okoli 8000 moških in 6000 žensk. Vsako leto umre več kot 6000 bolnikov. Smrtnost zaradi raka se manjša.

Najpogostejši so kožni rak, rak prostate, debelega črevesa in danke, dojke ter pljuč. Ti raki predstavljajo skoraj 60 odstotkov novih primerov. "Ponosni smo, da se zmanjšuje zbolevanje za pljučnim rakom med moškimi, ker se je tudi delež kadilcev v zadnjih 30-40 letih prepolovil," je poudarila Primic Žakeljeva.

V otroštvu so pogostejši krvni raki. Pri mladih odraslih moških je najpogostejši rak mod, mlajše ženske pa najpogosteje zbolijo za rakom materničnega vratu. Pri 50 letih je pri ženskah najpogostejši rak dojke, pri moških pa rak debelega črevesa in danke, je naštela.

image
Profimedia
Presejanje za raka debelega črevesa in danke bi vsako leto lahko preprečilo več kot 130 tisoč smrti v EU

Marec je mednarodni mesec ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke

Mojih 10 najboljših sekund je geslo letošnjega mednarodnega meseca ozaveščanja o raku debelega črevesa in danke, ki ga vsako leto v marcu obeležujemo v več kot 40 evropskih državah. V Sloveniji vsako leto na novo zboli več kot 1.300 ljudi. Število se je v zadnjih letih prvič v zgodovini znižalo, kar je v veliki meri zasluga presejalnega programa, sporočajo iz Združenja EuropaColon Slovenija, ki je del Evropske krovne organizacije Digestive Cancers Europe, ki združuje več kot 40 organizacij bolnikov z raki prebavil.

Predstavniki Digestive Cancers Europe so letošnje aktivnosti začeli s promocijo v Evropskem parlamentu, kjer so predstavili presejalne programe za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki, z namenom, da čim več ljudi spozna prednosti in dobrobiti zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa in danke. To omogoča prav presejalni program, ki deset let zelo uspešno deluje tudi v Sloveniji. V Evropski Uniji vsako leto 370 tisoč ljudi zboli za rakom debelega črevesa in danke, od tega jih 170 tisoč umre. S presajalnim programom bi lahko preprečili smrt 130 tisoč prebivalcev EU, kar je najvišja številka za katerega koli raka.

Kljub temu, da se rak debelega črevesa in danke razvija počasi (od osem do deset let), še vedno večino bolnikov odkrijejo v napredovalih stadijih, izpostavljajo v Združenju EuropaColon Slovenija. Zato je presejanje še toliko pomembnejše, še zlasti zato, ker je zdravljenje zgodnjih stadijev raka cenejše, krajše in za bolnika veliko lažje. Prav zato je letošnje geslo meseca marca Mojih 10 najboljših sekund, ki simbolizira čas, potreben za to, da vzamemo vzorec blata in ga pošljemo v referenčni center, v Sloveniji je to Program Svit, pravijo v Združenju.

Anketa

Koliko knjig preberete na leto?

Sudoku