Tako mlada, pa že v pokoju

Damijan Toplak, 12.6.2019
Profimedia

Sodelavki, ki bo pri še ne 60 letih kmalu šla v zasluženi pokoj, je znanka, verjetno tudi malo nevoščljiva, dejala: "Kaj, tako mlada, pa se že odpravljaš v pokoj?"

Ja, drži, da si številne evropske države ob vse bolj neugodni demografiji s starajočo se družbo prizadevajo, da bi se upokojitvena starost dvignila na 67 let in več - v to smer bodo verjetno šli tudi skorajšnji predlogi vlade Marjana Šarca, a kaj je lepšega kakor to, da gremo v pokoj, ko smo še relativno mladi in zdravi ter lahko pričakujemo še veliko tako ali drugače plodnih upokojenskih let. Seveda to ne pomeni, da naj se predajamo brezdelju, temveč si moramo poiskati hobije in druge aktivnosti, ki nam bodo popestrili jesen življenja - naj bodo to potovanja, ukvarjanje z vnučki ali z vrtom pri počitniški hiši, ki si jo morda omislimo, o čemer pišemo v tokratni prilogi Zlata jesen.

Na drugi strani pa poznam primer, ko se v "pokoj" odpravlja več kot 70-letni honorarni, že upokojeni delavec, a je videti, kakor da bi mu nekdo spodrezal krila in da navkljub dobri pokojnini, ki jo prejema, pa prihrankom, ki jih ima, kakor drugih materialnih dobrinah, sploh ne ve, kaj bi v pokoju počel. In ko mu vsi okrog njega zavidajo to, kar mu je dano, da je relativno zdrav, finančno preskrbljen, vseeno ne morejo verjeti, zakaj si ne želi v pokoj. Tudi sam ga po eni strani ne razumem, po drugi strani pa je kopica takšnih in podobnih primerov iz zdravniških, odvetniških vrst, iz vrst politikov in drugih dobro plačanih služb in zaposlitev. Vsi ti se zavedajo, da jim zdravje za vsakodnevne službene napore peša, da po večini tudi ne zmorejo več slediti napredku v svoji stroki, a bolj kot denar jih v nadaljnjo delovno aktivnost verjetno sili želja po moči in družbenem vplivu, ki ju nedvomno s (prisilno) upokojitvijo izgubljajo. Toda tistega, ki je dober in željan dokazovanja, ne more ustaviti nič, ne nazadnje lahko ustanovi lastno podjetje, in če je dober, se mu za posel ne gre bati. To, da ostaja delovno aktiven, pa ga verjetno ohranja tudi pri življenju, in to dobesedno.

Ljudje smo si torej različni in vsak zase mora vedeti, kaj mu najbolj ustreza, ne pa tisti, ki so v njegovi službeni okolici in mu prigovarjajo različne stvari iz različnih razlogov. Pregovor pravi, da je vsak svoje sreče kovač. Pa tudi znana ameriška pevka Whitney Houston je dejala, "da denar ne prinaša sreče, slava pa še manj". To so citati in pregovori, nad katerimi se velja zamisliti, in to ne glede na to, v katerem starostnem obdobju smo in v kakšni upokojitveni situaciji.

Anketa

Koliko knjig preberete na leto?

Sudoku