Najpogostejši miti o paliativni oskrbi

P.K., 12.10.2019
EPA

Letošnji svetovni dan hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo 12. oktobra, poteka pod geslom Paliativna oskrba – moja skrb, moja pravica. Preverite najpogostejše mite o paliativni oskrbi, ki so jih v kratki publikaciji razblinili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Vsako leto je druga sobota v oktobru namenjena obeleževanju svetovnega dneva hospica in paliativne oskrbe. Tema je vsako leto nekoliko drugačna, vedno pa je v ospredju človek, ki je zaradi neozdravljive bolezni postal bolnik, in njegove vrednote, ki v luči zavedanja minljivosti dobijo povsem drugačno vrednost.

Cilj letošnje kampanje z geslom Moja skrb, moja pravica je sporočiti, da so do paliativne oskrbe upravičeni vsi neozdravljivo bolni, in vodilne po vsem svetu pozvati k oblikovanju ustrezne politike, da bo taka oskrba tudi dostopna vsem, ki jo potrebujejo, sporočajo iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza).

40 milijonov ljudi po svetu namreč letno potrebuje paliativno oskrbo, 18 milijonov ljudi pa še vedno umira z bolečinami in v stiski.

"Že od nekdaj so ljudje namenjali posebno skrb bolnim in umirajočim v skladu s svojo kulturo in prepričanji. Glede na demografske spremembe, ki smo jim priča, pa je organizacija oskrbe ob napredovani kronični neozdravljivi bolezni nujna. Skrajni čas je, da se paliativna oskrba s storitvami in kadrovskimi normativi umesti v sistem financiranja v obsegu, kot bi si ga glede na pomembnost za nacionalni zdravstveni sistem zaslužila. Umestitev paliativne oskrbe bi morala biti pri načrtovanju in financiranju javnega zdravstva prednostna naloga," poudarja Judita Slak, predsednica Delovne skupine za paliativno zdravstveno nego pri Zbornici – Zvezi.

Svetovni dan hospica in paliativne oskrbe ozavešča o vprašanjih paliativne oskrbe in si prizadeva za širitev dostopnosti do paliativne oskrbe po vsem svetu. Ta vrsta oskrbe je usmerjena v zagotavljanje lajšanja simptomov in stresa neozdravljive bolezni, njen cilj pa je izboljšati kakovost življenja bolnika in njegovih bližnjih, še sporočajo iz Zbornice - Zveze. "Da paliativna oskrba učinkovito lajša in preprečuje trpljenje, da je stroškovno učinkovita in da mora biti pravica vsakogar, ki jo potrebuje, so z dokazi podprta dejstva. Zato je pomembno, da intenzivno nadaljujemo z integracijo dobrih praks paliativne oskrbe na vseh ravneh," je prepričana Slakova.

Iz Ministrstva za zdravje so sporočili, da se še zavedajo pomembnosti pravočasnega načrtovanja oskrbe za takega bolnika in nujnosti podpore njegovim bližnjim. "Bolnik mora biti vključen v načrtovanje oskrbe, presojo posameznih medicinskih ukrepov v luči smiselnosti za njegovo kvaliteto življenja. Njegovi bližnji potrebujejo tako organizacijsko kot strokovno podporo, da se lahko vsakodnevno spopadajo z neozdravljivo boleznijo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Najpogostejši miti o paliativni oskrbi

Leta 2013 so svetovni dan organizacije v podporo paliativi oskrbi in hospicu obeležile z motom Razblinimo mite. "Miti preprečujejo hitrejši napredek v paliativni oskrbi in zmanjšujejo dostopnost paliativne oskrbe večjemu številu bolnikov. Z odpravljanjem mitov širimo znanja iz tega področja. Mit lahko ustvarja neresnično podobo o objektu ter temelji na napačni zaznavi," je v knjižici o razblinjanju mitov zapisala prim. Jožica Červek, dr. med. z Onkološkega inštituta v Ljubljani.

V obravnavi bolnikov z rakom je danes veliko možnosti zdravljenja za ohranjanje življenja. "Vsakodnevno se odpirajo nove, pri tem pa sta napredek in dobrobit paliativne oskrbe za lajšanje trpljenja odrinjena v ozadje. Ko kronična bolezen postane neobvladljiva, podaljševanje življenja ni niti smiselno, niti mogoče, lajšanje trpljenja pa bi moralo biti pomembnejše kot samo prizadevanje za ohranitev življenja," je še navedla prim. Jožica Červek.

7 MITOV IZ ZGIBANKE ONKOLOŠKEGA INŠTITUTA

1. MIT: Paliativna oskrba se začne, ko je konec kurativnega zdravljenja.

Dejstvo: Paliativno oskrbo vključujemo v obstoječo kurativno onkološko obravnavo kot del celostne oskrbe bolnikov z rakom. Strokovna paliativna oskrba bolnikov lahko dopolnjuje protitumorsko zdravljenje.

2. MIT: Paliativna sedacija pomeni isto kot evtanazija.

Dejstvo: Paliativna sedacija ni evtanazija, pač pa nadzorovana uporaba zdravil, ki povzročajo in ohranjajo stanje zmanjšane zavesti. Uporabi se za blaženje neobvladljivih simptomov pri umirajočih bolnikih. Ne skrajšuje življenja.

3. MIT: Onkologi lahko zaradi predpisovanja opioidov in pomirjeval v odmerkih, kot jih zahteva paliativna oskrba in oskrba ob koncu življenja, utrpijo etične in pravne posledice.

Dejstvo: Zdravila se uporabljajo v skladu s predpisanimi strokovnimi standardi in s pravili dobre klinične prakse.Nezadostno zdravljenje bolečin in drugih simptomov napredovale bolezni je enako neprimerno kot čezmerno zdravljenje. Ustrezna raba analgetikov in drugih podpornih zdravil se utemelji in evidentira v bolnikovi dokumentaciji.

4. MIT: Za opustitev zdravljenja je potrebno uradno pravno mnenje ali dovoljenje s strani sodišča.

Dejstvo: Če zdravnik presodi, da zdravljenje bolniku ne koristi več, in če se bolnik in njegova družina strinjajo z opustitvijo zdravljenja, potem ni nobenih pravnih tveganj in nobene potrebe po vpletanju sodišč.

5. MIT: Paliativna oskrba je namenjena zgolj umirajočim bolnikom.

Dejstvo: Paliativna oskrba nudi učinkovito prepoznavo in obravnavo simptomov v kateremkoli stadiju bolezni: nudi pomoč ob razširjeni bolezni skupaj s sistemskim zdravljenjem, obsevanjem in paliativno kirurgijo in ob napredovanju bolezni, ko protitumorsko zdravljenje ni več koristno in možno.

6. MIT: Paliativna oskrba je nekoristna -"storiti ni možno nič več".

Dejstvo: Paliativna oskrba ni nikoli neuspešna, njena učinkovitost temelji na strokovnem znanju in sodelovanju različnih strok (timska oskrba). Četudi bolezni ni možno pozdraviti, pa lahko strokovno znanje in veščine s področja paliativne oskrbe lajšajo telesne in psihosocialne simptome bolezni in izboljšajo kakovost življenja. Paliativna oskrba dejavno pomaga bolniku in je v podporo njegovi družini.

7. MIT: Bolnik, ki je napoten v paliativno oskrbo, meni, da je njegov onkolog obupal nad njim in njegovo boleznijo.

Dejstvo: Bolniki v paliativni oskrbi so bolj zadovoljni ne le s celostno obravnavo, ampak tudi s svojim onkologom. Bolniki želijo paliativno oskrbo, ki zagotavlja pravočasno prepoznavo in obravnavo simptomov napredovale bolezni. Želijo biti seznanjeni o načrtu oskrbe in pričakujejo usklajeno delovanje paliativnega tima z njihovim onkologom v času napredovanja bolezni.

3. Slovenski kongres paliativne oskrbe
Letos bo potekal pod sloganom "Skupaj odstiramo tančice upanja", organizirajo ga Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe SZD skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Koordinacijo paliativne oskrbe na MZ in Inštitutom za paliativno medicino in oskrbo MF UM, ob podpori Državnega programa obvladovanja raka na MZ.
Dogodek bo potekal 25.-26. oktobra 2019 v Domus Medica pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in ob podpori Ministrstva za zdravje RS.
Anketa

Ali se poleti držite posebne diete?

Sudoku