(SVETOVALNICA OSEBNE RASTI) 3 pomembna spoznanja o tem, kdo je kriv za naše nezadovoljstvo

Petra Cvek, uni.dipl. andragoginja in spec. psihoterapije, 8.4.2020
Profimedia

Starši, otroci, sosedje, sodelavci, sorodniki, včasih tudi prijatelji – s prstom je najlažje pokazati na drugega. A saj vemo, ko en prst usmerimo v drugega, ob tem tri prste usmerimo vase.

Težko je vzroke za nezadovoljstvo iskati pri sebi, saj to pomeni, da bi za odpravo slednjega morali nekaj storiti prav sami. Če vzrok najdemo v drugem, potem mora trud v uresničitev spremembe vložiti tista oseba. Spremembe pa so nekaj, nad čimer se večinoma ne navdušujemo. Še posebno ne, ko govorimo o spremembah, ki bi jih bilo treba narediti pri sebi.

Za svoje nezadovoljstvo smo "krivi" sami

Pomembno spoznanje: Za svoje nezadovoljstvo smo odgovorni sami. In za svoje zadovoljstvo prav tako. Tako eno kot drugo namreč izhaja iz nas in ne iz drugih ljudi ali situacij, kot običajno verjamemo.

Za lažje razumevanje, naj predstavim primer iz svojega življenja.

Na začetku mojega dela z ljudmi, me je strašansko motilo, če so ti zamujali na delavnice ali svetovanja. V mojih očeh so bili nezanesljivi in neodgovorni. Ob njihovem zamujanju sem se jezila, bila sem slabe volje, krivdo za to pa sem pripisala njim in iskala načine, da jih pripravim do tega, da bodo na srečanja začeli prihajati točno. Pri tem nisem bila zelo uspešna in moja slaba volja se je le še stopnjevala.

Kako to, da me to, kar drugi počne, tako zelo moti?

Pomembno spoznanje: Vse, kar počnem jaz, govori o le meni. In vse, kar počno drugi, govori le o njih. Govori o tem, kaj jim je pomembno, kako razmišljajo in delujejo. To, kar počnejo drugi, ne pove popolnoma nič o meni.

A naše tolmačenje delovanja drugih pogosto ni takšno. Če se vrnem na prej omenjeni primer – zamujanje ljudi sem si razlagala kot nespoštovanje mene, moje priprave na delavnico ali svetovanje, kot nespoštovanje mojega časa. Ob takšni razlagi se je težko počutiti dobro in prav ta je bila tista, s katero sem si povzročala nezadovoljstvo. Verjela sem, da to, kar počno drugi, pove nekaj o meni – da torej njihovo zamujanje govori o tem, da moj čas ter moje delo nista pomembna in cenjena; da nisem pomembna in cenjena jaz.

image
Profimedia Za svoje nezadovoljstvo smo odgovorni sami.

Težava ni v drugih, temveč v naši razlagi njihovega vedenja.

Pomembno spoznanje: Da bi zmogli razumeti, čemu nas vedenja drugih motijo, se je smiselno vprašati, kako to, da me to, kar drugi počnejo, tako zelo moti.
S tem se osredotočimo nase in iščemo razumevanje pri sebi ter se podamo na pot, da nezadovoljstvo odpravimo tam, kjer je njegovi dejanski izvor – v nas samih.

Šele, ko ozavestimo, kako si vedenja drugih sploh razlagamo, lahko raziščemo ali je ta razlaga resnična ali pa le plod naše domišljije. Verjamem namreč, da če bi "moje zamudnike" vprašala, ali mi z zamujanjem želijo sporočiti, da me ne spoštujejo, njihov odgovor ne bil pritrdilen. Povedali bi mi, kot so nekateri izmed njih storili že sami, da je bila gneča na cesti, da so morali čakati na otroka, ki si je vzel nekoliko preveč čas za jutranje prebujanje, da so komaj uspeli oditi iz službe itd. Našteli bi mi razloge, ki nimajo nikakršne povezave z mano ali z njihovim izkazovanjem nespoštovanja.  

Takšne razlage si ponujamo vsakodnevno, ko se sprašujemo, zakaj je nekdo naredil ali rekel to ali ono. Razlage, ki so v veliki meri le plod naše domišljije in s katerimi se spravljamo v slabo voljo. Razlage, ki jih niti ne preverimo, a kljub vsemu v skladu z njimi delujemo. Razlage, ki jih potrebujemo, saj nam dajejo občutek kontrole, občutek, da vemo, kaj se dogaja.

A prav te razlage so pogosto tudi vir nezadovoljstva. Zato je za odpravo slednjega vedno treba pogledati v sebe, ne pa izven sebe, in se vprašati: Kako si razlagam to, kar počneš ti, da se ob tem počutim tako zelo slabo.

Anketa

Bosta sami vnovčili turistični bon, s katerim država skuša pomagati turističnemu gospodarstvu v Sloveniji?

Sudoku