Svetovalnica: Kdaj boš pa ti imela otroka?

Petra Cvek, uni.dipl. andragoginja in spec. psihoterapije, 15.1.2020
Profimedia

To je vprašanje, ki ga prej sli slej sliši ženska, starejša od trideset let, naj bo poročena, v izven zakonski zvezi ali samska. Sliši komentarje o tiktakanju biološke ure, o tem, da ni vsako leto mlajša ter da je otroke treba imeti, ko si še mlad in imaš energijo.

Iskreno, pri svojih tridesetih o otrocih nisem pretirano razmišljala. Prioriteto sem dala karieri oz. bolje rečeno zagotovitvi zaposlitve za nedoločen čas, ki bi mi omogočila pridobitev kredita, ta pa ureditev stanovanjskega problema. "Najprej štalca, pol pa kravca," sem razmišljala.

Nekaj let kasneje, ko je bila štalca zagotovljena, je postopno naraščala tudi želja po otroku. Ko se ta kar ni in ni izpolnila, sem se ob naslovnem vprašanju vsake toliko znašla v zadregi, kaj ljudem odgovoriti. Še bolj sem se znašla v zadregi, ko mi je vprašanje, zakaj sem tako dolgo čakala z odločitvijo za prvega otroka, postavil strokovnjak, h kateremu sem bila napotena na pregled, z namenom, da ugotovi ali sploh lahko zanosim.

image
Profimedia ”Kdaj boš pa ti imela otroka?” je vprašanje, ki ga prej sli slej sliši vsaka ženska, starejša od trideset let.

Kdaj je pravi čas?

Morda se mi le zdi, vendar čas, v katerem živim svoje življenje ženske zgodnjih srednjih let, doživljam drugače, kot so ga, sodeč po pripovedovanju, doživljale druge generacije. Prva razlika je v spodbudi, da po končani srednji šoli nadaljujem na fakulteto, ki sem je bila deležna. To sem si tudi želela. Imeti otroka v času študija se mi ni zdelo smiselno, saj nisem imela financ, s katerimi bi mu omogočala tisto, kar potrebuje. Po končanem študiju sem se za pridobitev redne zaposlitve trudila več kot pol leta. Tudi v času brezposelnosti sem imela enak pogled – čemu imeti otroka zdaj, če ne vem, ali ga bom lahko preživljala. Kakšno je bilo moje razmišljanje po tem, ko sem redno zaposlitev dobila, sem že zapisala.

Če sem iskrena, nikoli se mi ni zdel pravi čas, pri čemer pravi čas pomeni, biti prepričana, da otroku lahko nudim to, kar potrebuje. In ko človek danes gleda različne medije, se zdi, da ta potrebuje veliko.

Biti dobra mama je misija nemogoče

Dobra mama otroku privošči le najboljše, v materialnem smislu seveda, so sporočila, ki sem jih razbirala zdaj iz enega, zdaj iz drugega oglasnega sporočila. Dobra mama zna pravilno vzgajati in poskrbeti, da njen otrok nikoli ne bo razočaran, žalosten ali nemiren. Dobra mama zna biti ob tem tudi dobra žena, partnerka, prijateljica in uspešna poslovna ženska. In vse to z nasmehom na obrazu.

image
Profimedia Ni potrebno, da razloge za odločitev za materinstvo oziroma nematerinstvo poznamo ali razumemo, pomembno pa je, da jih spoštujemo.
Biti dobra mama, se mi je zdelo nemogoče. In na to, že v naprej na neuspeh obsojeno misijo, se nisem želela podati.

Je današnji svet res enak svetu iz pred nekaj desetletij?

Svet kapitalizma in potrošništva, v katerem živimo danes, je drugačen od sveta, v katerem so bile vrednote družina in solidarnost. Žal. Tekmovalnost je na vsakem koraku, biti individualist pa nekaj, kar moraš biti, če želiš poskrbeti zase. To je sporočilo, ki ga vede ali nevede srkamo vase in je precej drugačno od sporočil, ki so jih srkale druge generacije, ko je bilo sodelovanje in skupno delo še vrednota. Tako so drugačne tudi odločitve, ki jih sprejemamo, in ena izmed njih je tudi odločitev, kdaj imeti prvega otroka.

Zdi se mi prav, da se vsak zase odloči, kdaj je pripravljen. Vsak ima svoje razloge, da ga ima prej ali pa nekoliko kasneje. Kot so imele svoje razloge tudi vse generacije pred nami in jih bodo imele generacije za nami. Verjamem, da ni potrebno, da te razloge poznamo ali razumemo, pomembno pa je, da jih spoštujemo.

Anketa

Koliko ur dnevno posvetite gibanju?

Sudoku