Svetovalnica: Kako preprečiti medgeneracijski konflikt v družini?

Petra Cvek, uni. dipl. andragoginja in spec. psihoterapije, 16.10.2019
Profimedia

"Stari in mladi nismo za skupaj," slišimo pogosto. In na drugi strani: "Drug od drugega se lahko veliko naučimo". Katera trditev je prava?

Bolj verjamem v resničnost druge trditve, a le če smo pripravljeni upoštevati nekaj načel, s katerimi bomo povečali možnost za preprečitev konflikta, ki pogosto nastopi med predstavniki različnih generacij. Ne zato, ker "nismo za skupaj", temveč zato, ker drug drugega preprosto ne skušamo razumeti.

Težko najdemo skupno točko z nekom, čigar razmišljanje že v osnovi zavrnemo.

Dejstvo je, da so si generacije med seboj različne, saj so odraščale v različnih časih. Težko je starejši generaciji, ki je delovno karierno večinoma posvetila le enemu delodajalcu, razumeti, da mlajše generacije zaposlitve menjajo hitreje. In ravno tako težko je mlajši generaciji, ki sta ji bila mobitel in tablični računalnik položena v zibelko, razumeti, da mnogi starejši teh naprav ne znajo uporabljati. Pa vendar to ne pomeni, da ne moremo poskusiti razumeti drug drugega.

image
Profimedia Spoštujmo medsebojne razlike in se učimo drug od drugega.

Zanimajmo se za sogovornika v družini

Prav zanimanje za družinskega člana, s katerim smo si najmanj podobni v načinu razmišljanja, je eden od ključnih elementov preprečevanja medgeneracijskega konflikta.

Kadar se zanimam zate, te ne obsojam ali kritiziram, temveč ti radovedno in z zanimanjem postavljam vprašanja. Aktivno iščem odgovore, o čem razmišljaš, kaj si v življenju izkusil, v kaj verjameš in kaj ti je pomembno. Na ta način si namreč pomagam razumeti, kako to, da sva si tako različna.

Bolj kot se čutimo povezane med seboj, bolj smo pripravljeni poslušati in razumeti drug drugega.

Naučimo se aktivno poslušati

Da bi se resnično zmogli razumeti, je v prvi vrsti pomembno aktivno poslušanje. Da torej ostro ne zavrnemo sogovornikovih besed z mislijo: "Kakšen nesmisel je to, kar govoriš!", temveč preko vprašanj iščemo dodatno pojasnilo, in kar je še pomembneje morebitne podobnosti med nama.

image
Profimedia Iščimo skupne točke in si prisluhnimo.

Vredno je krepiti povezanost med mlajšimi in starejšimi družinskimi člani

Bolj kot se čutimo povezane med seboj, bolj smo pripravljeni poslušati in razumeti drug drugega. Raziskava, ki so jo leta 2016 opravili raziskovalci na Wellesley College v sodelovanju z Univerzo v Kansasu, je pokazala, da hitreje začutimo medsebojno povezanost, če z osebo najdemo neko podobnost, npr. skupnega znanca, skupni interes za prostočasno aktivnost, ljubezen do hišnih ljubljenčkov ali če se malo pošalimo, skupnega "zaveznika".  Prav slednje je pogosto razlog, da se stari starši tako dobro razumejo z vnuki kljub razliki v generacijah. Oboji namreč včasih verjamejo, da starši malce pretiravajo.  

A šalo na stran, dejstvo je, da težko najdemo skupno točko z nekom, čigar razmišljanje že v osnovi zavrnemo. In še težje se ob tem kaj novega od te osebe naučimo.

Če želimo najti podobnosti, se znova vrnimo k pomembnosti iskrene in sprejemajoče komunikacije. Pa tudi k spoznavanju razlik med generacijami. O teh lahko veliko izvemo že iz opazovanja drug drugega, pa seveda tudi s pridobivanjem informacij v knjigah ali preko spleta. In ob tem ne le skrbimo za boljše medsebojne odnose, temveč tudi za medsebojno učenje.

 

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku