Stres in preobremenjenost z delom kot razlog za obolelost za rakom 

Tina Recek, 20.9.2019
Profimedia

Neaktiven življenjski slog je eden izmed dejavnikov, ki lahko vodi do nastanka bolezni, tudi raka. Zato bodite telesni aktivni.  

Bolezen sodobnega časa je rak. Na pomen ozaveščanja o tej zlovešči bolezni in rezultatih programa so se predstavile predstavnice štirih društev.

V Sloveniji je rak, podobno kot v drugih evropskih državah, med najpogostejšimi vzroki smrti. Da ne zbolimo za rakavim obolenjem, moramo skrbeti za zdrav način življenja, a kljub temu biti pozorni na telesne spremembe, so danes na Onkološkem inštitutu opozorile predstavnice štirih društev: Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L, Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke EuropaColon Slovenija in Združenja za boj proti raku dojk Europa Donna. Obenem so predstavile rezultate programov, ki jih v obdobju 2017-2019 sofinancira ministrstvo za zdravje.  

Statika obolelih za rakom pri močnejšemu spolu ni nič kaj spodbudna. Med rojenimi leta 2015 bo predvidoma eden od dveh moških do svojega 75. leta zbolel za rakom. V Sloveniji je leta 2015 za rakom zbolelo 7.859, umrlo pa 3.484 moških (skoraj 55 odstotkov vseh zbolelih in 56 odstotkov umrlih predstavljajo moški). Večinoma (dve tretjini) zbolevajo po 65. letu starosti. Med najpogostejšimi raki, ki pestijo sodobnega moškega, so rak prostate, rak pljuč, rak debelega črevesa in danke, rak glave in vratu ter rak mod.

Podpredsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Breda Brezovar Golja je predstavila akcijo Pravi moški, ki jo že četrto leto izvajajo in je namenjena ozaveščanju širše javnosti o problematiki raka pri moških. Cilj tega dolgoročnega projekta je, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in čim več zbolelih premagalo bolezen. Letošnja akcija s sloganom Prisluhni telesu, poskrbi zase! moške spodbuja, da so pozorni na telesne spremembe, pravočasno obiščejo zdravnika, se izogibajo slabim navadam in se odzovejo vabilom na presejalne teste programa SVIT.

Le deset odstotkov bolnikov se vključi v program 

Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic je predstavila program celostne rehabilitacije bolnikov s krvnimi raki, imenovan Skupaj na poti do zdravja. Kot je dejala, je brezplačen, brez čakalne dobe, traja pol leta, trenutno se izvaja v Ljubljani in Mariboru, imajo pa namen, da bi ga razširili v vse slovenske regije. Sicer pa je cilj programa med drugim, da si bolniki okrepijo moč, kondicijo, gibljivost, vzdržljivost, se naučijo sestavljati uravnotežene obroke, prilagojene napornemu zdravljenju, spregovorijo o težavah in strahovih...Modičeva je še opozorila, da se od povabljenih le deset odstotkov bolnikov odloči za sodelovanje v programu. Da se torej kar 90 odstotkov povabljenih ne vključi v program, meni, da je več razlogov. Med njimi je ta, da bolnik že prej ni imel takšnega načina življenja kot ga ponuja program, drug pa se glasi, da je stiska ob spoznanju, da je zbolel za rakom, prevelika. In še en statističen podatek, zdravniki na leto obravnavajo prek 700 bolnikov z novoodkritimi limfoidnimi novotvorbami.

Raziskavo o opolnomočenosti bolnic z rakom dojk v Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju Združenja Europa Donna Slovenija in centra za socialno psihologijo ljubljanske fakultete za družbene vede, je predstavila Andreja Vezovnik. Iz nje med drugim izhaja, da večina bolnic čutila stranske učinke zdravljenja, skoraj 70 odstotkov jih je uporabljalo vsaj eno vrsto komplementarnega zdravljenja, na primer prehransko dopolnilo ali bioenergijo. Kot razlog, zakaj so zbolele, pa so izpostavile stres in preobremenjenost z delom. V Sloveniji za rakom dojke na leto zboli okoli 1300 žensk.

Maja Južnič Sotlar iz Združenja za boj proti raku debelega črevesa in danke Europa Colon Slovenija je opozorila, da na leto za rakom prebavil zboli 3200 ljudi, od tega jih 1500 zboli za rakom debelega črevesja in danke, 470 za rakom na želodcu, 450 za rakom na jetrih, 400 za rakom na trebušni slinavki, 160 za rakom na jajcevodih in 10 za rakom na požiralniku. Ob tem je dodala, da so se na področju raka debelega črevesja in danke s programom Svit in novimi zdravili zgodile velike spremembe na bolje. Zlasti se je izboljšalo odkrivanje bolezni in podaljšalo preživetje bolnikov po postavitvi diagnoze. Medtem ko je drugačna slika pri obolelih za rakom trebušne slinavke, kjer jih manj preživi. ​Za primerjavo;  le tri do pet odstotkov obolelih za rakom trebušne slinavke preživi pet let po diagnozi, obolelih za rakom dojk pa več kot 85 odstotkov.

Anketa

Ali se boste cepili proti gripi?

Sudoku