Stran z jezo: Tu so načini, kako odstraniti zoprn plevel z vrta

Miša Pušenjak, 4.6.2020
Shutterstock

Z nekaj discipline, vztrajnosti in natančnosti se da tudi s pleveli skleniti kompromis, nekatere celo koristno uporabiti, s tem pa naravne zakonitosti izkoristiti v prid svojih vrtnin.

Pleveli mnogim vrtičkarjem prinašajo veliko jeze in obupa. Pa naj takoj povem, da proti njim dokončne rešitve ni, na ekološki način pa še manj; možno pa je omejiti njihov vpliv. Plevele ločimo na trajne, koreninske, in semenske oziroma enoletne. Preden se začnemo proti njim boriti, jih moramo torej ločiti na trajne in enoletne. Razmnožujejo se na različne načine in se proti njim tudi borimo povsem drugače. Večina tehnik, ki jih uporabljamo pri boju z enoletnimi pleveli, ne le, da ne pomaga pri odstranjevanju trajnih plevelov, veliko teh tehnik trajne plevele celo razmnožuje. Večina trajnih plevelov se razmnožuje kar z deljenjem korenin. Naj opozorim, da vsi trajni pleveli niso vedno tudi koreninski, vendar jih je veliko.

Najpogosteje se na vrtovih srečamo s slakom, regačico, redkeje tudi z osatom ali zlatico. Slednja je skupaj s kislico največja težava na pašnikih. Nekateri štejejo med trajne plevele tudi gabez in preslico, sama jih uvrščam med koristne, zdravilne rastline. Med slednje štejejo tudi številne mete, če pa se preveč razrastejo, lahko postanejo nerešljiva težava. Trajne koreninske plevele imamo tudi med travami (enokaličnicami), vrtičkarje najbolj jezijo v zelenicah.

image
Miša Pušenjak Pleveli so res nadležni.

Enoletni pleveli se razmnožujejo samo s semenom. Ker se narava vedno prilagaja vsem okoliščinam, so se na naše zatiranje prilagodili tako, da vedno naredijo ogromno semena, da njihovo seme kali več let; nekatere imajo tudi dormantno seme, kar pomeni, da nikoli ne vzkali vse seme v enem letu, nekaj ga "na zalogi" ostane še za naslednja leta, pogosto seme plevelov kali še povsem zeleno, nedozorelo.

Slak ne mara črne detelje

Boj s trajnimi, predvsem pa koreninskimi pleveli je zelo težek. Prvo in osnovno pravilo pri boju s slakom, regačico, tudi sirkom, pirnico in kostrebo je, da jih nikoli ne pulimo, okopavamo; na površinah, kjer se srečujemo s temi koreninskimi pleveli, ne uporabljamo freze, krožnih, vrtavkastih bran in podobno. S temi orodji namreč korenine samo režemo in tako rastline razmnožujemo.

Kako se torej lotimo uničevanja trajnih plevelov. Na voljo je nekaj možnosti, nobena pa vam ne bo preveč všeč, predvsem pa nobena ni hitra in popolnoma učinkovita.

Prva možnost je izčrpavanje rastlin. Vsi trajni pleveli namreč preživijo tako, da po cvetenju začnejo vsa hranila, ki jih s pomočjo sonca ustvarijo, pošiljati v koreninski sistem. Le tako lahko preživijo zimo in pomladi ponovno poženejo. Pogosta košnja ali predvsem trganje nadzemnih delov lahko z leti tako oslabi rastline, da sčasoma ne prezimijo več. Ja, prav ste prebrali, trganje nadzemnih delov, ne puljenje. To velja predvsem za slak. Vsakokrat, ko slak izpulite, korenine razrežete na več delov, iz vsakega požene najmanj ena nova rastlina. Če jih samo odtrgate, bo zrasla samo ena rastlina. Nikoli ne dovolite, da bi rastline zrasle prevelike, trgajte jih čim bolj sproti. Tako lahko zelo izčrpate rastline in ob pomoči hujše zime jih spomladi veliko ne bo več. Če je slaka na vrtu zelo veliko, je celo smiselno del vrta (polovica) za leto ali bolje dve, posejati s črno deteljo. Te slak (tako kot nekateri drugi trajni pleveli) ne mara. Deteljo tudi ves čas kosimo, čim bolj pogosto, tako še dodatno izčrpavamo rastline. Po dveh letih pa zamenjamo in očistimo še drugi del vrta. Običajno na tak način za nekaj let težavo zelo zmanjšamo, nadaljujemo pa potem še z ročnim, rednim trganjem. Celo regačico tako zmanjšamo na znosno mero.

Ko se enkrat navadimo na setve v vrstice, niti pomislimo več ne, da bi sejali povprek

Sončno obsevanje

Še ena možnost je, a je še manj sprejemljiva. Sončno obsevanje poleti nam lahko pomaga, a v tem primeru zemljo osiromašimo tudi tisočih koristnih, potrebnih mikroorganizmov. Zato se te variante lotimo samo ploskovno, torej če so se nam trajni pleveli razmnožili samo po posameznih, manjših ploskvah. Preko teh ploskev poleti, ko je dan najdaljši, sonce pa najmočnejše, položimo prozorno folijo. Mnogi menijo, da je treba uporabiti črno folijo, a ta samo senči rastline in te pogosto preživijo brez težav. Pod prozorno folijo pa se zemlja sčasoma ekstremno segreje tudi v globino in dokaj dobro ne samo izsuši, ampak tudi požge korenine vseh rastlin. Vse skupaj seveda traja zelo dolgo, tudi več kakor mesec dni. Po končanem tretiranju pa res priporočam, da zemljo ponovno obogatimo s kompostom, najboljši je tisti domači, ni nujno, da je že povsem razpadel in preperel.

Še nekaj je izredno pomembno, če imamo težave s trajnimi pleveli. Orodje ves čas še bolj čistimo, ne uporabljamo iste motike na "težavnih" površinah in tam, kjer težave še nimamo. Vsaka koreninica se lahko skrije v koščku zemlje na neočiščenem orodju.

Semenski, enoletni pleveli

Osnovno pravilo pri semenskih plevelih je, da skrbimo za higieno, ne dovolimo jim cveteti in semeniti. Krasen primer je regrat. Tudi meni so prekrasne spomladanske zelenice, ko regrat cveti. Takrat ga ne kosimo in si tudi za poletne krepčilne pripravke naberemo dovolj cvetov. A takoj ko vrhunec cvetenja mine, vse skupaj pokosimo in ne dovolimo, da se pojavijo "lučke". Takrat ob košnji seme raztresemo po velikih površinah. Enako velja za vse, kar cveti na mejicah, med okrasnim grmičevjem. Včasih je celo smiselno kositi, če nam to seveda dovolijo, sosednje, neobdelano zemljišče samo zato, da imamo manj težav s plevelom med cestiščem in našo parcelo, čeprav bi to morala opravljati cestna služba.

image
Miša Pušenjak Zastirke imajo več funkcij, med drugim pomagajo v boju s pleveli.

Veliko lažje boste opravili s temi pleveli, če boste več uporabljali sadike in manj direktne setve. Pri tem lahko gredico pripravite teden ali dva prej, jo lepo zalijete. Do presajanja sadik bo veliko plevelov že vzkalilo, zelo hitro jih potem uničite s posebnim orodjem - grebljico. Ta bi morala biti sestavni del naše vrtne opreme, pa je večina vrtičkarjev sploh ne pozna. Drugo močno "orodje", ki zelo zmanjša količino našega dela na vrtu, je tudi, če imamo vrtnine vedno in brez izjeme posejane v vrstice. Med vrsticami ravno tako brez težav z grebljico ali drugim orodjem hitro uničujemo komaj kaleče plevele. Ti se tudi potem kasneje ne zarastejo več nazaj, kot se pogosto radi večji, opleti pleveli, ki jih moramo že puliti kasneje. Ob tem smo naredili še eno dobro delo, prezračili smo gredico in dali zrak, s tem pa zagon za razmnoževanje številnim koristnim mikroorganizmom.

Ob milih zimah so najpogostejše težave s prezimnimi solatnicami, zimsko solato, radičem, motovilcem pa tudi s špinačo. Te vrtičkarji najraje sejejo kar povprek, v mili zimi nekateri pleveli, kot je "kurja črevca" s pravilnim slovenskim imenom navadna zvezdica, prerastejo našo zelenjavo. Če ni posejana v vrstice, lahko samo na kolenih deloma omilimo težavo. V vrstice posejano zelenjavo pa hitro rešimo z medvrstno zelenjavo, ročno pa potem odstranimo le še rastline v vrsti, če ni bila setev dovolj gosta in so se močno razrasle tudi tam. Ko smo rešili to dilemo in se navadimo na setve v vrstice, vam ne bo več prišlo na pamet, da bi še sejali povprek.

Rastline, ki zmanjšujejo količino semena plevelov
Še ena pomoč v boju s pleveli je lahko na vrtu zelo dobrodošla, to so rastline za zeleni podor. Te so seveda samo dopolnilo vsem drugim orožjem. Nikakor niso dokončna in predvsem ne edina rešitev. Nekatere rastline imajo namreč v svojih koreninskih izločkih določene snovi, ki kaleče rastline okoli sebe uničijo. Najbolj znana pa tudi na vrtu uporabna taka rastlina je ajda. Setev ajde na gredice nam torej pomaga pri boju s semeni plevelov. Naslednja rastlina je sončnica, vendar jo je treba posejati dokaj na gosto, ne za lepe, razkošne cvetove, ampak kot rastlino za zeleni podor.

Zastrta tla ena od rešitev

Zastirke delujejo samo v boju proti enoletnim plevelom, za trajne nikoli ne bodo zadoščale. Na večjih površinah uporabljamo folijo, ki jo je po končani uporabi nujno zapeljati tja, kjer jo bodo pravilno odstranili. Nikoli je ne zažigamo, še manj pa je za naravo primerno in prijazno, da jo skurimo na njivi. Je pa to tudi prepovedano.

Na vrtovih so veliko bolj primerne naravne zastirke. Že v osnovi je treba vedeti, da zastirke proti plevelom seveda ne delujejo stoodstotno. V ta namen bi morale biti zelo debele, vsaj 30 centimetrov. Bi pa zelo pomagalo, če bi se na večjih površinah kombinirale z uporabo folije. Med posamezne folije bi naložili še slamo, namesto da uporabljamo herbicide.

image
Miša Pušenjak Regrat je lep in odlična paša za opraševalce, a ko odcveti, mu ne dovolite, da svoje seme razširi tudi na vrt.

​Pleveli so lahko velika težava in vzrok jeze na vrtu. Njihovo nadzorovanje ne pomeni popolnega uničenja vsega tujega za vsako ceno. Sicer pa nikoli nisem rekla, da vrtnarjenje ne zahteva veliko dela. Z nekaj discipline, vztrajnosti in natančnosti pa se da tudi s pleveli skleniti kompromis, nekatere celo koristno uporabiti, s tem pa naravne zakonitosti izkoristiti v svoj prid.

Anketa

Se boste zaradi trenutne epidemološke slike odpovedali dopustu na Hrvaškem?

Sudoku