"Staranje ni bolezen. Lahko je zelo prijetno - če si lahko privoščiš." 

Kristina Božič, 10.4.2019
Reuters

Življenje ni le preživetje. In hrano potrebuje tudi človeška duša. Te misli vodijo akcijo Državljanov sveta, društva UP-ornik in Slovenske filantropije, s katero želijo starostnicam in starostnikom, ki si tega ne morejo privoščiti, ponuditi možnost dostopa do kulturnih dogodkov, zabave in družabnosti. 

"Ljudje, ki so garali celo življenje, si ne zaslužijo, da v starejših letih životarijo," je dejal humanitarec in zobozdravnik Jure Poglajen, ki je skupaj z Davidom Zorkom zagnal ustanovo za pomoč ogroženim Državljani Sveta. Do jeseni želijo s prostovoljnimi prispevki in donacijami ter dobrodelnim glasbeno-plesnim večerom, ki bo 14. junija v ljubljanskih Španskih borcih, zbrati 20.000 evrov in zagotoviti 1000 upokojenkam in upokojencem, ki si tega sami ne morejo privoščiti, možnost, da se udeležijo večerov in dogodkov za dušo. Čeprav je akcija osredotočena predvsem na Ljubljano in Maribor, pravijo, da ohranjajo odprta vrata in da bodo veseli tudi donatorskih sodelovanj samih kulturnih institucij. Na različne dobre prakse vključevanj starostnikov v kulturne in druge institucije, ki jim je bil priča v tujini, je opozoril igralec in podpornik akcije Primož Bezjak.

Hlad osamljenosti

image
Reuters Starostniki v ruskem mestu Krasnojarsk med brezplačnim tečajem rolanja, ki se ga je pred nekaj leti okoli 70 upokojencev med 55. in 73. letom udeležvalo dvakrat tedensko. 

"Skozi naš program prostovoljstva vidimo, da je v ospredju življenj mnogih starostnikov osamljenost, sploh če izgubijo prijatelje ali partnerje in se morajo spopadati tudi z zdravstvenimi težavami. V večjih mestih, kjer je odtujenost večja, je tudi osamljenosti več, sploh starostnikov s šibko socialno mrežo," je pojasnila socialna delavka Mateja Slapnik, da v Slovenski filantropiji zato poudarjajo, da zgolj nujno morda zadostuje za preživetje - ni pa dovolj za življenje ljudi. O osamljenosti kot največjem tveganju za starostnike je spregovorila tudi Anamarija Kejžar, direktorica v odhajanju tržiškega doma Petra Uzarja. Prepričana je, da imajo v domski oskrbi starostniki lahko bolj družabno življenje, kar so v zadnjih letih tudi dokazali z uspešnim pilotnim projektom celostne oskrbe odprtega tipa za starostnike z demenco.

O zagotavljanju ne le fizične toplote v domovih ljudi, ampak tudi sočloveške pa je na predstavitvi akcije spregovoril Boris Krabonja, ki je dodal, da ga je neredko groza ob razlikah, ki jih vidi v solidarnosti, ko pride na eni strani do socialno ogroženih otrok, na drugi strani pa do socialno ogroženih starostnikov. Sam, je dejal, ne bi bil človek, ki je danes, brez dedka in babice, ki sta skrbela zanj, ko je bil otrok. "Spomnim se starostnice, ki se je s solzami razveselila čokolade. Zakaj? Ker jo bo sedaj končno lahko dala svojim vnukom, saj jim je drugače ne more kupiti, je pojasnila svoje solze," je opisal kričeče izkušnje tihih stisk mariborski profesor zgodovine. 

Sistemsko zagotovljeno dostojanstvo

image
Krb Miša Molk, Tanja Rener, Mateja Slapnik, Jure Poglajen in Boris Krabonja ob predstavitvi akcije Polepšajmo jesen. 

Upokojena profesorica sociologije in podpornica akcije Polepšajmo jesen Vesna Venišnik Babič je povedala o lastnih izkušnjah, da si večina starostnikov želi več stika z drugimi ljudmi. Opozorila pa je tudi na pomen sistemskih rešitev, vključno z zakonsko ureditvijo dolgotrajne oskrbe, ki postaja vse bolj privilegij, sploh če naj bo človeka dostojna. Na to je spomnila tudi upokojena profesorica sociologije družine in spolov Tanja Rener ter navedla, da si lahko v Sloveniji le dobri dve tretjini starostnikov privošči najbolj osnovno - in najcenejšo - domsko oskrbo. Najbolj intenzivna - in najdražja - oskrba pa je dostopna le dobri petini vseh starostnikov. "Čeprav država sofinancira tako zasebne kot javne domove za starejše, raziskav o počutju in zadovoljstvu starostnikov, ki tam bivajo, nimamo. Iz izkušenj pa vem, da osebja izrazito primanjkuje, njihovo delo pa je premalo plačano," je opozorila, da se že od nastanka slovenska država na socialnem področju vse bolj umika od svojih nalog in odgovornosti. "S tem, da ta izpraznjen prostor polnijo različne civilno-družbene organizacije in akcije, ni nič narobe - je pa vse narobe s tem, da se to dogaja - da se država umika," se je tudi ona pridružila pozivom, da je sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe nujna. In da, kot je opozorila Vesna Venišnik Babič, staranja zakonodajalec ne more obravnavati kot bolezen. Starostniki niso bolni. So ljudje. 

Prednostna naloga vlade
Poziv k zavezujočemu načrtu z jasnimi časovnimi roki za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi so v ponedeljek na predsednika vlade Marjana Šarca naslovile tudi številne organizacije in institucije. Prebivalci in prebivalke na ta zakon čakamo že poldrugo desetletje. Trenutno javni sistem v Sloveniji po raziskavi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pokrije manj kot tretjino (30 odstotkov) stroškov za starostnika, ki potrebuje večji obseg pomoči – na Švedskem in Nizozemskem javni sistem oskrbe financira več kot 90 odstotkov potrebnih storitev. Skupnost socialnih zavodov, koalicija Ženskega lobija za dolgotrajno oskrbo, Mirovni inštitut, sindikat upokojencev, socialna zbornica, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in zveza društev upokojencev hkrati poudarjajo nujnost, da se v pripravo zakona vključi najširši krog strokovne in zainteresirane javnosti ter da gre za prioriteto vlade in ne le nalogo ministrstva za zdravje, ki opozarjajo, da ne more novega predloga utemeljiti na preteklih, neprimernih različicah.
Predlog zakona je jeseni 2017 predložilo v javno razpravo ministrstvo za zdravje, a je doživel številne kritike strokovne javnosti ob opozorilih, da doseženo raven oskrbe v resnici potiska v nazadovanje in ne v naprednejši, bolj vključujoč in human sistem. Pod ponedeljkov poziv podpisane organizacije opozarjajo, da sedanja zakonska praznina na tem področju pomeni poslabševanje situacije, saj je za vse več ljudi starost zaznamovana s pomanjkanjem in revščino, to pa v sedanjih okoliščinah pomeni, da so odrezani od nujno potrebnih storitev in pomoči, kar še poglablja in medgeneracijsko prenaša družbeno neenakost in prikrajšanost. Opozarjajo, da mora javni sistem ljudem – ne glede na njihovo finančno stanje – zagotoviti storitve, ki obravnavajo posameznike kot celostna človeška bitja in ki jih posamezniki potrebujejo.
Anketa

Uživate mleko in mlečne izdelke?

Sudoku